Novice Svet24

Otroci imajo bolj ali manj enakomeren ten kože, vendar se ta z leti spreminja, posledično pa tudi ten. Zato na njej opazimo majhna območja svetlejšega in temnejšega obarvanja, ki so običajno na vidnih delih telesa. O hiperpigmentaciji smo se pogovarjali z Lauro Sardinšek, magistrico kozmetike, diplomirano kozmetičarko in diplomirano medicinsko sestro.

Laura, kaj je pravzaprav hiperpigmentacija?

Hiperpigmentacija so večji, obarvani madeži, ki so praviloma na izpostavljenih in vidnih delih telesa – na obrazu, vratu, dekolteju in hrbtiščih rok. Temni neenakomerno obarvani madeži lahko za posameznika predstavljajo veliko duševno obremenitev in vplivajo na samozavest. Najverjetneje se v tem opisu najde marsikdo, saj se v kozmetične salone in dermatološke ter estetske ambulante ogromno ljudi obrne po pomoč z namenom po njihovi odstranitvi. Kljub razpoložljivosti mnogih načinov tretiranja in zdravljenja pojav hiperpigmentacije predstavlja izzive pri obravnavi.

Kaj vpliva na pojav hiperpigmentacije?

Na barvo naše polti vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so količina in razporeditev pigmentov, debelina zgornje plasti kože in poroženele celice, količina in razporeditev kapilar ter kožni relief. Naravna barva polti je dedna, količina in razporejenost melanina v različnih plasteh kože pa določa, kako temna oziroma svetla je naša koža. Melanin je naravni pigment, ki naši koži, lasem in očem daje barvo ter ima predvsem zaščitno funkcijo. Sončna svetloba sproži tvorbo melanina, zato lahko prekomerna izpostavljenost soncu povzroči tvorbo prevelikih količin melanina in njegovo nenormalno razporeditev, kar opazimo kot neenakomerno temno obarvane pigmentne lise. Zagotovo je sončna svetloba glavni povzročitelj nastanka hiperpigmentacije, nanjo pa lahko vplivajo tudi številni drugi dejavniki, kot so hormonski vplivi, starost, poškodbe oziroma vnetja kože, nekatera obolenja in zdravila. Različni vplivi tako povzročajo različne vrste hiperpigmentacij.

O katerih vrstah hiperpigmentacij govoriva, kako jih prepoznamo?

Tukaj mislimo predvsem na melazmo, solarni lentigo oziroma starostne pege in postvnetno ter posttravmatsko hiperpigmentacijo.

Kaj je melazma?

Melazma so rjavo obarvani, ostro omejeni madeži nepravilnih oblik in različnih velikosti. Običajno se pojavijo na obrazu, zlasti na čelu, licih in nad zgornjo ustnico. Temni madeži se pogosto pojavijo na obeh straneh obraza v skoraj enakem vzorcu. Najpomembnejša dejavnika pri razvoju melazme sta izpostavljenost sončni svetlobi in sočasne hormonske spremembe, zato se pogosto pojavi med nosečnostjo, pri jemanju oralnih kontraceptivov, lahko pa je tudi pridružena obolenjem maternice in jajčnikov. Nosečniška melazma pogosto izzveni spontano po porodu, v nekaterih primerih pa lahko ostane več let.

Kako je s starostnimi pegami?

Profimedia

Sončni lentigo ali bolj znane starostne pege so eden izmed prvih znakov fotostaranja kože in posledica večletnega izpostavljanja soncu. Spremembe se načeloma pojavijo pri 40 letih in pogosteje pri ljudeh svetle polti. V primerjavi z običajnimi sončnimi pegami te v zimskih mesecih ne zbledijo.

Kaj pa postvnetna in posttravmatska hiperpigmentacija?

Že iz samega imena lahko razberemo, da postvnetna hiperpigmentacija nastane zaradi predhodnega vnetja kože, posttravmatska hiperpigmentacija pa zaradi predhodne mehanske poškodbe kože. Pogosta je pri ljudeh z aknami, lahko pa jo povzročijo tudi neinfekcijske dermatoze (ekcem, atopijski dermatitis, luskavica), ureznine, opekline ter kozmetični in dermatološki postopki, kot so dermoabrazija, laserski posegi in kemični pilingi.

Laura, hvala za razlago, naslednjič pa se posvetimo odstranjevanju hiperpigmentacij.

***citat: Sončna svetloba sproži tvorbo melanina, zato lahko prekomerna izpostavljenost povzroči tvorbo prevelikih količin melanina in njegovo neobičajno razporeditev v koži, kar opazimo kot neenakomerno temno obarvane pigmentne lise.