Če ste na embalaži živila že kdaj videli napis »brez palmovega olja« in se spraševali, zakaj je to pomembno, je odgovor zato, ker je palmovo olje verjetno največji vzrok krčenja tropskih gozdov na svetu. Poleg tega vsebuje veliko nasičenih maščob, kar povečuje tveganje za srčne bolezni.
Preberite več:
- Pomaga tudi pri depresiji, a morate biti pri doziranju previdni
- S tem živilom preprečite vnetje sečil
- Nasveti za mladostno kožo, ki jim morate slediti vsak dan
Poraba palmovega olja narašča iz leta v leto že od 90. let prejšnjega stoletja. Vsebujejo ga tako piškoti kot šamponi. Zakaj ga tako radi uporabljajo v široki paleti izdelkov? Ker je nedvomno najbolj vsestransko rastlinsko olje na svetu. Pri sobni temperaturi ostane trdno, pri cvrtju se ne pokvari, dobro se meša z drugimi olji, vmešate ga lahko v tako rekoč vsako predpripravljeno živilo, je naravni konzervans, zaradi njega se mila in šamponi bolj penijo, sladoled pa topi počasneje.
Palmovo olje lahko uporabijo celo kot lepilo, debla in liste pa predelajo v vse od vezanih plošč do avtomobila. Predvsem pa ima oljna palma zelo velik donos na površino in je olje zato zelo poceni.
Zaslužek ali narava
Nič čudnega torej ni, da je v zadnjih dvajsetih letih prišlo do prave eksplozije v gojenju in uporabi palmovega olja. Predstavlja kar 34 odstotkov pridelave rastlinskega olja na svetu, od tega ga 84 odstotkov prihaja iz zgolj dveh držav, Indonezije in Malezije. Da bi ustvarili prostor za nasade oljne palme, so tam posekali milijone hektarjev deževnega gozda, uničili življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst ter s tem ogrozili biotsko raznovrstnost.
Pritiski okoljevarstvenikov in ozaveščenih potrošnikov proti uporabi palmovega olja so se počasi stopnjevali, omejile so ga tudi že nekatere skupnosti in države. Norveška je, denimo, prepovedala uvoz palmovega olja iz nasadov, povezanih s krčenjem gozdov. Prehrambna industrija se je zato začela ozirati za alternativo, na tem področju pa rešitve iščejo mnogi znanstveniki.
Reporter.si
Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?
Kako ustvariti olje, ki bo pri sobni temperaturi ostalo trdno in po možnosti ne bo vsebovalo toliko nasičenih maščob?
Ena obetavnejših prihaja iz Kanade, kjer se je profesor Alejandro Marangoni, prehranski znanstvenik z univerze Guelph, spoprijel z glavnim izzivom zamenjave palmovega olja – kako ustvariti olje, ki bo pri sobni temperaturi ostalo trdno in po možnosti ne bo vsebovalo toliko nasičenih maščob.
Rešitev se skriva v encimski glicerozi
Marangoni je uporabil postopek, poimenovan encimska gliceroliza (EG), ter kot izhodišče vzel način, kako telo samo proizvaja trigliceride. Encime je združil z glicerinom, s čimer je ustvaril trdno rastlinsko olje brez dodajanja nasičenih maščob. Njegov inovativni postopek bi lahko proizvajalci hrane uporabili pri večini rastlinskih olj, kot sta arašidovo ali olje iz bombažnega semena, ki vsebujeta manj nasičenih maščob.
Študija je bila objavljena v Nature Food in je prva, ki opisuje uporabo encimske glicerolize za pretvorbo tekočih rastlinskih olj v trdne maščobe. »Ustrezne nadomestke za palmove olje iščejo mnogi,« je dejal Marangoni, »a trdnih maščob, ki bi bile ekonomsko smiselne, obenem pa etično in zdravstveno neoporečne, v naravi preprosto ni. Naš postopek bi lahko to luknjo zelo dobro zapolnil.«
Prednost encimske glicerolize je tudi v tem, da je proizvodne zmogljivosti lahko prilagajati potrebam ter da jo lahko uporabijo pri vseh vrstah zlahka dostopnih rastlinskih olj. To pa pomeni tudi lokalno pridelavo. »Nekatere oljnice, iz katerih bi lahko pridelovali to alternativno surovino, lahko gojimo na območjih z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti in nikakor ne nujno v tropih, zato pridelava ne bi imela tako velikega vpliva na okolje in živali,« še dodaja Maragoni.
