Profimedia

Novi Sad je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dosegel status enega najpomembnejših srbskih mest, zato se je takratna jugoslovanska oblast odločila podreti staro železniško postajo in v bolj centralnem delu mesta zgraditi novo. Objekt je bil arhitekturno moderen, obenem pa je učinkovito služil svojemu namenu. Dnevno je železniška postaja sprejela na tisoče potnikov, poleg tega pa je postala priljubljena zbirna točka domačinov. Postaja je prebivalcem služila vse do leta 2022, ko je župan mesta Miloš Vučević napovedal prenovo postaje, kot del projekta hitre povezave med Beogradom in Budimpešto. Večino sredstev, kot tudi izvajalce je prispevala kitajska vlada. 

Profimedia

Iluzija za kamere

Zaradi kulturne in zgodovinske pomembnosti objekta je leta 2023 srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal obisk gradbišča, ki so ga televizije prenašale širom države. Zaradi pomembnosti prihoda predsednika, kot tudi slovesa tistih, ki so bili neposredno vpleteni v obnovo, so izvajalci bili primorani delati kar se da hitro. Prehitro in posledično površno.  

Inženir in nadzornik obnovitvenih del Zoran Đajić je med in po obnovi železniške postaje v Novem Sadu javno opozoril na številne nepravilnosti pri gradnji. Trdil je tudi, da je bil nadstrešek postaje del prenove, čeprav so to oblast in izvajalci to zanikali.

Malomarno delo brez ustreznega nadzora

Po njegovih besedah je bila konstrukcija nadstreška nevarna, saj so levji delež bremena nadstreška nosile jeklenice, pripete na streho, kar je močno "obremenjevalo statiko." Đajić je že leta 2023 opozoril na nevarnost marmornih plošč na pročelju stavbe in zahteval njihovo odstranitev, kot tudi preverjanje kakovosti temeljev, vendar ti ukrepi po njegovih besedah niso bili izvedeni.

Profimedia

Namesto tega naj bi bile plošče zgolj prebarvane, pri delu pa naj bi se uporabljali tudi neustrezni materiali. Ocenil je, da je bil projekt izveden malomarno in brez ustreznega nadzora. 

Tragedija štiri mesece po slavnostni otvoritvi

Tik pred koncem prenove je srbski medij 021.rs od tamkajšnjega ministrstva za infrastrukturo zahteval dokumentacijo o poteku gradnje. Ministrstvo je zahtevo zavrnilo, pod pretvezo, da kitajski izvajalci nočejo razkriti ničesar pred koncem projekta. Železniško postajo so brez zadržkov odprli na dogodku leta 2024, ki je bil ponovno prenašan v praktično vsako srbsko gospodinjstvo. Otvoritev je bila pompozna, a je takrat malokdo vedel, da železniška postaja nikoli ni dobila zakonsko zahtevanega dovoljenja za obratovanje. 

Nova železniška postaja je po otvoritvi štiri mesece ponovno služila svojemu namenu, vse do usodnega prvega novembra. 300-tonski nadstrešek se je kmalu po obnovi zrušil in pod sabo takoj ubil 14 ljudi, kasneje sta zaradi poškodb umrli še dve osebi. Nepojmljiva tragedija je Srbijo zavila v 3-dnevno žalovanje. 

Sloves pomembnejši od državljanov

Vladni medijski aparat je v svet lansiral zgodbo, da se nadstreška ni dotaknil nihče vse od leta 1964. Ko pogledamo nazaj, se lahko upravičeno vprašamo, ali so se z lažno zgodbo ustrelili v koleno. Namesto, da bi vlada po tragediji stala ob svojih državljanih, je na rane mnogih posipala sol. 

Mnogi inženirji so bili kritični do uradnih zapisov glede obnove, na spletu pa so zaokrožile fotografije, ki so dokazovale, da so dela na nadstrešku bila izvedena. Srbe je tragedija spravila do roba, čez njega pa jih je pahnila lastna oblast, ki ni želela razkriti dokumentacije o prenovi, ki bi razkrila resnico. Višje tožilstvo v Novem Sadu je sicer že leta 2024 po zrušitvi nadstreška vložilo obtožnico zoper 13 oseb, a po dostopnih podatkih sankcij niso bili deležni.

Prvi protesti

Ravnodušnost in domnevna koruptivnost oblasti je številne prebivalce Novega Sada prisilila, da pravico iščejo na ulici. Pritisk se je stopnjeval, v želji po hitrem koncu protestov pa je le nekaj dni po tragediji odstopil takratni srbski infrastrukturni minister Goran Vesić.

Profimedia

Prvi shodi so potekali izjemno mirno, praktično v smrtni tišini in ob svečah za pokojnike. Po žongliranju vlade z lažmi pa so zahteve po odgovornosti oblasti in po razkritju pogodb s kitajskimi izvajalci obnov postajale vse glasnejše. Do sredine decembra so protesti zajeli Beograd, Niš, Kragujevac in Subotico.

Ko je protest postal gonilo revolucije

Na prelomu v leto 2025 je protestno gibanje zajelo celotno državo.  1. januarja letos so študenti Univerze v Novem Sadu onemogočili predavanja, sindikati so organizirali stavke, zdravniška združenja pa so opozorila na širšo krizo v nadzoru nad javnimi projekti.

Oblasti se na proteste sprva praktično niso odzivale, napetost pa je dosegla vrhunec, ko je Đajić oblast javno obtožil prikrivanja informacij in korupcije. Zaradi objave na družabnih omrežjih je bil za kratek čas celo priprt.  

Protestniki preplavijo prestolnico

Največji protest se je zgodil 15. marca letos, ko se je po ocenah tujih medijev v središču Beograda zbralo več kot 100.000 ljudi, največ po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000. 

Profimedia

Protestniki so zahtevali predvsem neodvisno preiskavo nesreče, kazensko odgovornost za vpletene v projekt in konec sistemske korupcije v državi. Dogodek so mednarodni mediji označevali za zgodovinskega, srbski (tisti pod nadzorom vlade) pa so ponavljale besede vladajočih, da gre zgolj za politično motivirane poskuse destabilizacije. 

Civilno gibanje 

Kmalu po množičnem shodu je srbski premier (in nekdanji župan Novega Sada) Miloš Vučević pod pritiskom javnosti odstopil. Njegov odhod pa protestov ni ustavil, prej jih je dodatno podžgal. Iz protestov se je razvilo civilno gibanje (denimo "romanje" študentov iz Beograda v Novi Sad), ki še danes zahteva reformo javnih naročil, večjo vlogo stroke v nadzoru nad gradnjami in konec politične zaščite pri infrastrukturnih poslih, kot tudi splošne sistemske korupcije v državi.

Profimedia

Vučić in njegovi zavezniki so v tem obdobju na vse pretege skušali diskreditirati, ustrahovati in celo poškodovati (uporaba zvočnega topa na protestih, policijsko nasilje, napadi Vučiću zvestih civilistov) protestnike, a ob njihovi rami je stal srbski narod, s katerim se je oblast poigravala enkrat preveč.

Protesti izgubili rušilno moč, a nikakor niso izveneli

Tudi po prvi obletnici tragedije v Srbiji še vedno protestirajo. Študenti blokirajo fakultete, oblast pa je posmeh na račun svojih pripadnikov spremenila v gibanje Študenti 2.0. Nasprotniki protestov in domnevni študentje, ki se želijo učiti (med njimi je večina moških srednjih let), so se nastanili v tako imenovanem "Čacilandu,"  Pionirskem parku v Beogradu, a so postali karikatura samih sebe v očeh srbske in evropske javnosti. 

Ali bo revolucionarno gibanje uspelo, ali pa bo Vučić prebrodil val nezadovoljstva, ostaja skrivnost, ki jo bo razkril zgolj čas. Če mu bo uspelo preživeti do volitev leta 2027, to po vsej verjetnosti pomeni, da gibanje v tem pogledu ni uspelo. Je pa gibanje gotovo uspelo v tem, da mladim in vsem, ki si želijo sprememb, daje upanje na oblast vredno zaupanja.