Profimedia

V Sloveniji je bila po podatkih agencije za okolje več kot polovica stanovanj in hiš zgrajenih pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred letom 1990. S tem je starost stanovanjskega fonda za določen skupek stavb navedena kot 45 oziroma celo 46 let. Okoli 20 odstotkov stavb pa smo dejansko zgradili v letih med 1919 in 1945 ter od konca druge svetovne vojne do 1960.

Večina v eno- ali dvostanovanjskih hišah

Po podatkih Sursa pa smo imeli leta 2021 malo več kot 864.000 stanovanj, od tega okoli 700.00 naseljenih, 60 odstotkov ali 420.000 jih je v eno- ali dvostanovanjskih stavbah (enodružinske in dvojčki), preostalih 40 odstotkov (280.000) pa v stavbah s tremi ali več stanovanjskimi enotami. To pomeni, da je večina prebivalcev nastanjena v enodružinskih ali dvostanovanjskih stavbah.

Večina stanovanjskega fonda je torej starejša, kar pomeni, da živimo v dokaj starih stavbah ki pa so praviloma manj energetsko učinkovite. Zato se tudi s pomočjo ugodnosti Eko sklada povečuje delež prenov, od novih oken, streh do fasad in še bi lahko naštevali.

Tako je Eko sklad objavil poziv za ugodno kreditiranje občanov in etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb. »Gre za ugodne kredite ki omogočajo pokritje sorazmernega deleža stroškov, ki odpadejo na posameznega etažnega lastnika, in tako pomagajo pri celoviti energetski sanaciji večstanovanjskih objektov,« so zapisali na Eko skladu.

Kdo je upravičen

Do pridobitve kredita so upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne opravljajo registrirane dejavnosti in so kreditno sposobne. Poleg tega mora biti vlagatelj etažni lastnik stavbe z najmanj tremi posameznimi deli, imeti mora pravico do nepovratne finančne spodbude Eko sklada, potrjeno s pravnomočno odločbo in mora zagotoviti ustrezno kreditno sposobnost, potrjeno s strani banke ali zavarovalnice. Kredit odobrijo tudi ob solidarnem poroštvu, če porok izpolnjuje pogoje kreditne sposobnosti.

Seveda je ena največjih prednosti tega razpisa brezobrestna mera, se pravi brez obresti na leto, odplačilna doba pa znaša največ 10 let, višina kredita pa znaša od najmanj 1500 do največ 15000 evrov, odvisno od deleža vlagatelja v skupni naložbi.

Stroški in zavarovanje kredita

Pri odobritvi kredita obračunajo enkratni strošek sklenitve kreditne pogodbe v višini 1,5 odstotka od zneska kredita, najmanj pa 40 in največ 175 evrov. Letni strošek vodenja kredita znaša 35 evrov za kredite do vključno 4000 evrov ali 45 evrov za kredite nad 4000 evrov. Strošek zavarovanja kredita pa znaša med 0,83 in 1,68 odstotka vrednosti zavarovalne osnove.

Postopek poteka v več korakih. Etažni lastniki najprej pridobijo odločbo o dodelitvi nepovratne finančne spodbude za skupno naložbo. Nato Eko skladu oddajo vlogo in ta izda kreditno odločbo in obrazce za preverjanje kreditne sposobnosti. Po potrditvi sposobnosti pri banki sledi sklenitev kreditne pogodbe, najpozneje v treh mesecih po izdaji odločbe.

Kredit se lahko črpa po začetku izvajanja del, sredstva pa se nakažejo na osebni račun vlagatelja. Namensko rabo kredita pa tudi preverijo, to pa se opravi po sklenitvi naložbe. Če izplačani znesek presega delež vlagatelja za več kot 10 odstotkov, je treba presežek vrniti v 15 dneh.

Prijavijo se lahko tudi lastniki enostanovanjskih zgradb

Glede na že omenjeno veliko število eno- ali dvostanovanjskih zgradb, je povsem razumljivo, da Eko sklad nudi ugodnosti tudi za lastnike teh nepremičnin.

Tako omogočajo ugodno kreditiranje drugih okoljskih naložb na območju Slovenije za fizične osebe za prenovo individualnih zgradb. Krediti so namenjeni za izboljšanje energetske učinkovitosti teh hiš, sme pa sodijo vgradnja učinkovitih ogrevalnih in prezračevalnih sistemov, sistemov za povečanje rabe obnovljivih virov energije, proizvodnja, soproizvodnja ali hranjenje električne energije, zmanjšanje toplotnih izgub stavbnega ovoja oziroma fasade ali sistemov za učinkovito rabo vode ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

Za te investitorje je določena fiksna obrestna mera 0,8 odstotka, najdaljša odplačilna doba je 10 let za večino ukrepov, do 20 let pa za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb ali obsežnejšo obnovo, ki vključuje najmanj tri ukrepe.

Celo do 100.000 evrov

Maksimalni znesek kredita ne sme presegati 100.000, najmanjši pa znaša 1500 evrov. Minimalni mesečni obrok znaša 40 evrov.

Upravičenci so fizične osebe, ki so lastniki ali solastniki nepremičnin, imetniki stavbne pravice ali osebe s pisnim soglasjem lastnika, na katerih se izvaja naložba.

Vloge za te investicije vlagajo preko portala eUprava, kjer je mogoče oddati obrazce tudi brez kvalificiranega digitalnega podpisa. Izjemoma se lahko vloga vloži pisno ali po pošti na naslov Eko sklada v Ljubljani ali njihov elektronski naslov.

Poziv ostaja odprt do porabe sredstev, na Eko skladu pa poudarjajo, da so tovrstni ukrepi ključen korak k zmanjšanju porabe energije, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in povečanju kakovosti bivanja v slovenskih mestih in naseljih.