V Dalmaciji mu pravijo trava Iva. Velja za izredno učinkovito zdravilno rastlino, ki zdravi vse. Poznan je rek: »Trava Iva od mrtva pravi živa!« Se pravi, da naj bi bil vrednik tako zdravilen, da še mrtvece obudi. Tovrstni čudeži seveda niso možni, vendar pa nam gorski vrednik lahko pomaga pri res številnih zdravstvenih težavah, od depresije pa do prebavnih tegob, a jemati ga moramo previdno (prosim, preberite opozorilo na koncu prispevka).
Ta skromna rastlinica raste po vsem Balkanu in obali Sredozemlja. V Sloveniji ga najdemo na kraškem robu, Vremščici, obrobju Vipavske doline … Rad ima sončne lege in kamnita apnena tla. Je prezimno trden, zimzelen in aromatičen.
Zdravilo
Gorski vrednik torej v ljudskem zdravilstvu velja za univerzalno zdravilo za vse bolezni. Pomaga tako pri telesnih kot duševnih težavah. Krepi imunski sistem, učinkuje antiseptično, proti bakterijam in glivicam, je antioksidant, diuretik, čisti telo, pomaga pri obolenjih žolča, prebavi, ustavlja drisko, pomaga pri težavah z dihali, sladkorni bolezni, depresiji …
Iz nadzemnih delov rastline pripravljamo zdravilne čaje, poparke, tinkture ali jih posušimo in zmeljemo v prah ter uživamo direktno. Pripravke z gorskim vrednikom uživamo pred obrokom.
Pri težavah s prebavo jemljemo nesladkane pripravke, pri duševnih težavah in obolenjih dihal pa jih sladkamo z medom. Vse pripravke z vrednikom jemljemo le omejen čas in pazimo pri količini, saj pretirana uporaba lahko škoduje jetrom.
Čaj za čiščenje krvi, razstrupljanje ter krepitev telesa in duha
Sestavine:
- žlička posušenega zdrobljenega gorskega vrednika
- 1 skodelica vode
Priprava: zelišče damo v vodo, zavremo, kuhamo 2 minuti, po 15 minutah precedimo. Pijemo trikrat na dan pred obroki. Čaj je precej grenak, vendar ga ne sladkajte.
Za depresijo, izboljšanje razpoloženja, krepitev živcev pri dolgotrajnih stresnih obremenitvah, telesni in duševni izčrpanosti jemljemo gorski vrednik tri tedne vsak dan pred glavnimi obroki. Naredimo si poparek, tinkturo ali ga uživamo v prahu.
Tinkture z gorskim vrednikom
Gorski vrednik uživamo tudi v tinkturi. Namočimo ga v vinu, konjaku ali kakovostnem žganju.
Konjakova tinktura
Pri težavah z žolčem, hemoroidi, tuberkulozi naredimo tinkturo s konjakom. Vzamemo 20 g suhega zelišča in ga namočimo v 1 dl konjaka. Po dveh tednih precedimo. Pijemo trikrat na dan po 20 kapljic.
Vinska tinktura
Uporabljamo jo za krepitev imunskega sistema in spodbujanje prebave. 20 g gorskega vrednika namočimo v 1 l črnega vina. Po tednu dni precedimo. Popijemo po en kozarček trikrat a dan pred obroki.
Tinktura s sadnim žganjem
20 g gorskega vrednika damo v 1 liter dobrega domačega žganja. Namakamo en mesec, nato precedimo. Uživamo od dva- do trikrat na dan po 15 do 20 kapljic z vodo ali čajem. Ta tinktura pomaga pri cirkulaciji krvi, težavah z venami, izboljša prebavo … Uporabljamo jo tudi pri ranah. 20–30 kapljic zredčimo z vodo in prelijemo prek ranic. Razredčeno tinkturo uporabljamo tudi za izpiranje ust pri aftah.
Zdravilni prah
Gorski vrednik lahko uživamo tudi v obliki prahu. Rastlino posušimo in zmeljemo v mlinčku za kavo. Presejemo skozi cedilo za čaj, da odstranimo morebitne večje koščke. Pred glavnimi obroki vzamemo ščep ali dva tega prahu.
Prehrana
Gorski vrednik uživamo bolj kot zdravilo kot pa v prehrani. Ker pomaga pri prebavi in preprečuje napenjanje ter spodbuja izločanje žolča, ga lahko uporabljamo v raznih zdravilnih grenčicah in likerjih kot aperitiv. Vrednik je grenkega okusa. Vedno ga jemljemo pred obrokom za pospešitev prebave.
Zdravilna grenčica za spodbujanje prebave in apetita
Sestavine:
- 20 g gorskega vrednika
- 20 g rumenega svišča (Gentiana lutea)
- 10 g navadnega vrednika
- 10 g kolmeža (Acorus calamus)
- 1 l sadnega žganja

Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Priprava: suha in zdrobljena zelišča prelijemo z žganjem. Pustimo namakati 2 tedna. Občasno pretresemo. Nato precedimo. Občasno spijemo po 1 šilce pred glavnim obrokom.
Kraljevi liker
To je star samostanski recept. Uporabljamo ga kot zdravilno grenčico za spodbujanje apetita in boljšo prebavo.
Sestavine:
- 50 g posušenega gorskega vrednika
- 1 liter domačega žganja
- lupinica ene (bio) limone
- 100 g sladkorja
- 1 kozarec vode
Priprava: zelišče naberemo spomladi pred cvetenjem in damo v žganje. Poleti naberemo še 12 cvetočih vršičkov in jih damo zraven. Dodamo še limonino lupinico.
Po enem mesecu mešanici dodamo sladkorno raztopino: v kozarcu vode skuhamo 100 g sladkorja, da se raztopi, ohladimo in dodamo mešanici, namakamo še en mesec, nato vse precedimo in dobro otisnemo.
Spravimo v čiste temne stekleničke na hladno do naslednje pomladi, ko pripravek lahko začnemo uporabljati. Dobimo intenzivno zeleno tekočino zelo prijetnega zeliščnega vonja. Uporabljamo kot aperitiv.
Kozmetika
Pripravumo si balzam proti revmatičnim bolečinam in za hitrejše celjenje ran.
Sestavine:
- 2 jušni žlici kokosove maščobe
- 1 žlica karitejevega masla
- 2 žlici zdrobljenega suhega vrednika
Priprava: zelišče in maščobe damo v posodo ter v vodni kopeli segrevamo, da se maščobe stopijo. Na majhni temperaturi grejemo približno pol ure. Odstavimo in pustimo, da se vse strdi in ohladi.
Naslednji dan ponovno segrejemo in precedimo skozi gosto krpo. Damo v ustrezno embalažo in počakamo, da se ohladi in ponovno strdi. Poleti damo v hladilnik. Po potrebi mažemo prizadeta mesta.
Ustna vodica
Uničuje bakterije, pusti svež okus v ustih, odstrani neprijeten zadah, pomaga pri zoprnih aftah.
Sestavine:
- 3 dl vode ali poparka gorskega vrednika
- 1 žlička sode bikarbone
- 1 žlička tinkture gorskega vrednika
- 10 kapljic eteričnega olja poprove mete (lahko tudi izpustite)
Priprava: vse sestavine dajte v steklenico in dobro pretresite. Hranite v hladilniku. Zdrži en teden.
Po jedi ali umivanju zob si splaknite usta s to vodico. Požirek malce požvrkljajte v ustih in izpljunite.
Vrt
Gorski vrednik je napol olesenela trajnica. Je zimzelen in zelo nizke, pritlehne rasti. Zrase 4–5 cm v višino in približno 10 cm v širino. Ima majhne, trde liste, ki spominjajo na liste timijana ali kraškega šetraja. Cveti kremasto bledo rumeno od maja do septembra. Listi so zelo prijetno aromatični. Poznamo kar 250 različnih vrst vrednikov. Poleg gorskega je bolj znan še navadni vrednik (Teucrium chamaedrys).
Gorski vrednik lahko posadimo na skalnjake, škarpe in zeliščne vrtove.
V vrtnarstvu navadni vrednik, ki zrase od 30 do 50 cm visoko, uporabljajo za obrobe zeliščnih gredic in poti. Naredi res lepo nizko zimzeleno živo mejo. Na žalost ga v Sloveniji premalo poznamo in uporabljamo, pa imamo odlične pogoje za njegovo uspevanje. Zelo priljubljen je bil kot obroba gredic v angleških vrtovih. Zasajajo ga tudi v prepletene ali »knot« vrtičke.
Pri nabiranju gorskega vrednika je najbolje, da uporabljamo škarje, da odrežemo le del nadzemnih delov, in pazimo, da ne poškodujmo korenin.
Zanimivosti
Gorski vrednik pogosto uporablja živilska industrija. Dodajajo ga alkoholnim pijačam za okus in aromo. Je tudi obvezna sestavina pri pripravi vermuta, aromatiziranega vina z raznimi zelišči. Poleg vrednika uporabijo še pelin, rman, meto, cimet, kardamom … Obstaja več receptur, vsak proizvajalec pa skrbno čuva skrivnost, katere rastline in v kakšnem razmerju uporabi.
V Španiji pripravljajo iz vrednika znano zdravilno grenčico – imenovano herbero. Poleg vrednika ji dodajo še nekatera izmed naslednjih zelišč: žajbelj, kamilico, meto, citronko, meliso, timijan, sivko, janež …
Opozorilo
Vrednik lahko ob nepravilni in pretirani uporabi resno poškoduje jetra.
Vrednik uporabljamo le omejen čas, največ tri do štiri tedne, nato kuro z njim prekinemo. Če je treba, jo po nekaj tednih ponovimo. Pazimo tudi, da s količinami ne pretiravamo, držimo se preizkušenih receptur. Ugotovili so, da vrednik lahko ob nepravilni in pretirani uporabi resno poškoduje jetra. Povsem naj uživanje vrednika opustijo nosečnice in doječe matere ter kdor ima težave z jetri.
V Franciji so leta 1992 odkrili nekaj okvar jeter zaradi pretirane in dolgotrajne uporabe (več kot tednov) gorskega vrednika. Uporabljali so ga kot sredstvo za hujšanje v obliki kapsul in čaja, a so očitno pretiravali. Odtlej je uživanje te rastline v Franciji prepovedano. Torej previdno z njim.