Da praktično vsak otrok najraje od vsega je sladkarije, je eno od temeljnih pravil vesolja, ki ga s svojimi skromnimi močmi in v prekratkem času, ki nam je odmerjen, tudi mi ne bomo spremenili. Je že tako, da so razvijajoči se možgani prilagojeni na spodbujanje uživanja tistih vrst hrane, ki jim lahko kar najhitreje zagotovijo največji možni odmerek energije – in sladkor med vsemi živili najučinkoviteje izpolni to nalogo.
Več zgodb najdete v reviji Jana, ki je na voljo tudi v digitalni različici.
>>KLIKNITE TUKAJ<<
Italijanski znanstvenik Francesco Foroni je tako v nedavno objavljeni študiji ugotovil, da za otroke ključno vlogo pri tem, katero vrsto hrane bodo izbrali, igra barva. Tako bodo precej hitreje posegli po živilih rdeče barve, ki so se jo človeški možgani skozi tisočletja evolucije naučili povezovati z zrelimi, kaloričnimi in sladkimi prigrizki, medtem ko je zelena barva sinonim za nezrelo, pusto ter nizkokalorično hrano.
Tako tudi v slovenskih vrtcih in šolah vedno znova ugotavljajo, da današnje generacije otrok kljub vsemu ozaveščanju o pomenu zelenjave za uravnoteženo dieto očitno sledijo enakim prastarim zakonitostim kot vse generacije pred njimi. »Veliko manj kot druge jedi imajo radi kislo repo in zelje, bučkino ali kumarično omako,« pravi Ester Mlaj, ravnateljica mariborskega Vrtca Ivana Glinška. »Manj jim tekneta tudi polenta in mleko kot pa koruzni zdrob, zakuhan v mleko. Prav tako ne marajo matevža in bodo veliko raje pojedli posebej krompir in fižol. Od solat jim po okusu najmanj tekneta radič in rukola.« Podoben okus imajo vrtčevski otroci v prestolnici. Kot pravi ravnateljica ljubljanskega Vrtca Ciciban Nina Zrimšek, »najslabše jedo kislo zelje, zelenjavne priloge in zelenjavne narastke«.
Okus je mogoče spremeniti
Otroški odpor do vsega zelenega na krožniku še zdaleč ni od včeraj – nasprotno, navkljub ustaljenemu prepričanju, da gredo s časom stvari le še na slabše, so se na področju prehrane v Sloveniji kvečjemu izboljšale. Leta 2016 je analiza tedanjega Inštituta za varovanje zdravja, predhodnika današnjega NIJZ, pokazala, kako zelo so tedaj slovenski otroci in mladostniki posegali po sladkarijah; povprečen otrok je tisti čas na leto pojedel neverjetnih 67 kilogramov preprostih sladkorjev oziroma 184 gramov na dan. Ob tem podatki, zbranimi s testiranji po šolah, še vedno kažejo na alarmanten porast deleža otrok s čezmerno telesno težo. Da bi zajezila in po možnosti obrnila te trende, je država večkrat posodobila smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih; zadnja posodobitev je bila novembra 2023.
V skladu s temi smernicami slovenski vrtci in šole zadnja leta v malice ter kosila sistematično uvajajo zdravo hrano in omejujejo nezdrava živila. Četudi se komu zdi, da je napredek počasen, pa se otroci vendarle odzivajo na spremenjeno ponudbo, njihov okus pa se spreminja. »Mnogo jedi, ki jih pred leti niso marali, danes uživajo z manj težav zaradi pogostega uvrščanja na jedilnik. Take jedi so na primer ajdova kaša z zelenjavo, pirin rižek z zelenjavo, ribje kroglice v paradižnikovi omaki …« pojasnjuje Nina Zrimšek. Tudi na šolah se delež otrok, ki jih zelenjava pika v ustih, zmanjšuje; na Osnovni šoli I v Murski Soboti tako nimajo večjih težav z zavračanjem solate. Kot pravi ravnatelj Aleš Benko, gredo še najmanj v promet juhe iz stročnic in druge zelenjave, po drugi strani pa otroci za kosilo najraje pomlatijo segedin, ričet in kislo repo.
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Široka izbira, kakovostna živila
Da bi ugotovili, kako učinkovite so nove prehranske smernice in v kolikšni meri jih zavodi udejanjajo, na NIJZ vsako leto pripravijo analizo, v katero zajamejo vse šole in vrtce. Kot izhaja iz zadnjega poročila, objavljenega lani, se smernic najbolj držijo v vrtcih in dijaških domovih, sledijo osnovne šole, najmanj uspešni pri uvajanju uravnotežene prehrane pa so v srednjih šolah. In če še vedno niso pretirano navdušeni nad kislim zeljem, radičem in kumaricami – kaj gre otrokom po vrtcih in šolah najbolj v slast? »Za zajtrk imajo zelo radi mlečne jedi, kot so močnik, mlečni riž, pšenični ali pirin zdrob, pa domače namaze, maslo in med, marmelade ter klobase. Za kosilo jim teknejo bistre juhe z zakuho, kremne juhe in enolončnice z mesom ali brez njega. Sicer pa imajo radi testenine in krompir v vseh oblikah, rižote, mesne kroglice v paradižnikovi omaki, špinačo, golaž, paprikaš ...« opažajo v Vrtcu Ivana Glinška. Zelo podoben je okus otrok v Vrtcu Ciciban in na osnovni šoli v Murski Soboti.
Na splošno velja, da je prehrana v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih več kot ustrezna; za vsakega otroka se najde nekaj, izbira je široka in uravnotežena. »Nehajmo se v Sloveniji hecati s šolsko prehrano. Po svojih izkušnjah, kar sem gledala po Evropi ali svetu, nikjer nisem videla tako zelo kakovostne šolske prehrane, kot je pri nas,« je za TV Slovenija povzela razmere predsednica Združenja ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič ob izbruhu afere »Kuragate« na (domnevno?) ekološki kmetiji Kaučič, ki je z jajci zalagala več vrtcev in šol.
Treba je vztrajati
Tisti starši, ki so kljub temu nezadovoljni s ponudbo hrane v javnih zavodih, pa prevečkrat pozabljajo, da sta kljub vsemu osnovni namen slednjih vzgoja in izobraževanje. To do neke mere vključuje tudi ozaveščanje o pomenu zdrave prehrane, vendarle pa se skrb za ustrezne prehranske navade začne doma in z lastnim zgledom. Na drugi strani se iz vrtčevskih in šolskih kuhinj nemalokrat zaslišijo vzdihi nemoči zaradi staršev, ki bi si želeli še bolj raznoliko, še bolj kakovostno ponudbo – toda otroške jedilnice pač niso restavracije z Michelinovimi zvezdicami.
Če torej želimo, da se naši otroci ne bodo zmrdovali nad brokolijem in druščino, moramo začeti pri sebi doma. Kako? Za začetek z lastnim zgledom. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so leta 2020 opozorili na raziskave, ki so ugotovile, da hrana, ki jo ženske uživajo med nosečnostjo, pomembno vpliva na okus dojenčkov. Tako so otroci tistih mater, ki so med nosečnostjo in dojenjem redno pile korenčkov sok, med hranjenjem z žiti s korenčkovim okusom kazali na obrazu manj izrazov odpora oziroma so se manj zmrdovali. Prav tako kot drugi socializacijski procesi pa tudi prehranska vzgoja traja več let in poteka vsak dan. »Čim večkrat bomo otroku ponudili novo hrano z različnimi okusi, bolj je verjetno, da jih bo sprejel in se navadil nanje. Otrok mora včasih od 10- do 15- krat okusiti posamezno vrsto hrane, preden sprejme in se navadi na neki okus. Zato je pomembno, da starši po nekaj neuspelih poskusih ne obupajo,« so sklenili pri ZPS.
