Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je glede na projekcije slavila konservativna unija CDU/CSU z 28,6 odstotka glasov. Sledi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20,1 odstotka podpore, socialdemokrati so tretji s 16,3 odstotka. Vstop v parlament je zagotovljen še Zelenim in Levici, kažejo projekcije televizije ZDF. Volilna udeležba naj bi bila 84-odstotna - najvišja po letu 1990.
Krščanska unija je z 28,6 odstotka na današnjih volitvah sicer okrepila podporo za okoli štiri odstotne točke v primerjavi z volitvami leta 2021. Ni pa prejela več kot 30 odstotkov, kar so ji več tednov napovedovale ankete. Po poročanju ZDF je kljub zmagi na volitvah v taboru unije čutiti zadržanost.
"Smo zmagovalci volitev," je v prvem odzivu dejal kanclerski kandidat unije Friedrich Merz. Dodal je, da zdaj pred njimi težka naloga, da čim prej oblikujejo vlado, ki bo sposobna vladanja in bo imela parlamentarno večino. "Svet ne čaka na nas," je dejal vodja CDU in opozoril, da je čim hitrejše oblikovanje vlade nujno, da bo Nemčija znova prisotna v Evropi.
Merz je kasneje v oddaji na televizijah ZDF in ARD napovedal oblikovanje nove vlade do velike noči. Dejal, da so se v stranki zavedali, da bo sestavljanje vlade težko, "morda še težje, kot smo si mislili". Kljub temu pa je prepričan, da ni alternative hitremu oblikovanju koalicije, saj je treba v Nemčiji imeti čim prej vlado, ki bo lahko državo predstavljala tudi v Evropi in po svetu. "Svet ne čaka na nas, Evropa čaka na nas, da bomo prevzeli močno vlogo," je poudaril in napovedal, da si želi novo vlado najkasneje do velike noči.
Glede morebitnih koalicijskih partnerjev ni želel ugibati. Projekcije si namreč še niso enotne glede prihodnje sestave parlamenta in koliko strankam bo uspel vstop, to pa bi lahko zelo pomembno vplivalo na razporeditev sedežev v bundestagu. V primeru štirih strank v parlamentu je namreč možna parlamentarna večina z dvema strankama - unija in socialdemokrati, medtem ko ta ni več možna, če v parlament pride pet ali šest strank, takrat bi se moralo koalicijo sestaviti iz treh strank.
Čeprav glasovi še niso prešteti, analitiki že ugibajo o prihodnji vladajoči koaliciji v Nemčiji. Za sestavo vlade je potrebna večina vsaj 316 sedežev od 630 sedežev v bundestagu. Koalicija med CDU in AfD bi bila številčno možna, saj obe stranki ta prag z lahkoto presežeta in skupaj dosežeta 358. A po besedah voditelja konservativcev Friedricha Merza to ne pride v poštev.
Odmevna je bila danes tudi podpora skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD)
Največje zmagoslavje je v taboru AfD, ki je v skladu z napovedmi postala druga najmočnejša stranka v Nemčiji z 20,1-odstotno podporo. Podporo je v primerjavi z zadnjimi volitvami podvojila. Kanclerska kandidatka skrajne desnice Alice Weidel je ob objavi projekcij dejala, da so pripravljeni sodelovati v vladi in izpolniti voljo ljudstva. Večkrat je poudarila, da si volivci očitno želijo koalicijo CDU/CSU in AfD, kar je Merz danes znova zavrnil. Dejala je še, da bi lahko koalicija unije z levimi strankami le še dodatno okrepila podporo AfD, ki bi na prihodnjih volitvah zmagala.
S tem je bila Weidel kritična do morebitne koalicije CDU/CSU, SPD in Zelenih. Kanclerskih kandidat Zelenih Robert Habeck je sicer danes izrazil pripravljenost na pogovore z Merzom, če bi prejeli vabilo. Same rezultate, ki kažejo na okoli 12-odstotno podporo, pa je označil za zadovoljive, saj so se uspeli prebiti iz precej slabih rezultatov anket.
Scholz priznal poraz
Največjo izgubo so glede na projekcije utrpeli socialdemokrati dosedanjega kanclerja Olafa Scholza. Medtem ko so leta 2021 s skoraj 26 odstotki postali najmočnejša stranka v bundestagu, so danes prejeli le 16,3 odstotka glasov.
Scholz je v prvem odzivu priznal grenek poraz in prevzel odgovornost zanj, kljub temu pa je izrazil željo, da SPD ohrani osrednjo vlogo v Nemčiji. Čestital je konservativni uniji in Merzu, ki ima po njegovih besedah sedaj nalogo, da sestavi vlado.
Je pa Scholz v oddaji na televiziji zvečer posredno zavrnil sodelovanje v prihodnji vladi. "Na volitvah sem se potegoval za položaj kanclerja in nobenega drugega v vladi," je dejal. Tega položaja pa glede na rezultate, ko je SPD na tretjem mestu z okoli 16 odstotki glasov, ne bo osvojil. Poleg tega je napovedal, da bo moral pogajanja z unijo voditi nekdo drug.
Obrambni minister iz vrst SPD Boris Pistorius je medtem danes ločeno napovedal pripravljenost stranke za sodelovanje v vladi.
Vstop v parlament je glede na projekcije zagotovo uspel še Zelenim z 12,4-odstotno podporo in Levici z 8,9 odstotka. Manj jasna je usoda liberalcev (FDP) in levega Zavezništva Sahre Wagenknecht (BSW). Po projekcijah ZDF je namreč obema uspelo priti v parlament s petodstotno podporo, medtem ko televizija ARD strankama napoveduje, da bosta ostali tik pod pragom.
Po projekcijah ZDF bi tako vstop v parlament uspel več manjšim strankam, kar bi pomenilo tudi manj sedežev v parlamentu za večje stranke, to pa močno vpliva na sestavljanje večinske koalicije. V kolikor bi v parlament prišli tako FDP kot BSW, bi lahko unija oblikovala parlamentarno večino le v primeru koalicije treh strank, bodisi s SPD in FDP ali s SPD in Zelenimi.
Reporter.si
Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?
Če FDP in BSW ne bi prišli v parlament, pa bi bila edina možna parlamentarna večina dveh strank, če bi unija oblikovala koalicijo s SPD.
Večina v parlamentu bi bila sicer možna tudi s koalicijo unije in AfD, a je kanclerski kandidat CDU/CSU Friedrich Merz večkrat zatrdil, da vlade ne bo oblikoval s skrajno desnico.
Umik iz politike je medtem napovedal vodja liberalcev FDP Christian Lindner, v kolikor se stranki ne bo uspelo prebiti v parlament. Pripravljen je namreč prevzeti odgovornost, potem ko je iz vlade lani jeseni umaknil svoje liberalce, čemur so sledile predčasne volitve. Glede na zadnje projekcije kaže, da bo stranka za las zgrešila vstop v parlament, saj ji napovedujejo 4,8 odstotka.
Golob čestital Merzu za zmago na volitvah
Merzu je za zmago že čestital premier Robert Golob, ki mu je zaželel tudi hitro oblikovanje vlade, piše vlada na družbenem omrežju X.
"Čestitke Friedrichu Merzu in uniji CDU/CSU za zmago na današnjih parlamentarnih volitvah v Nemčiji. Gospodu Merzu želim hitro oblikovanje vlade. EU potrebuje močno Nemčijo pri spopadanju s številnimi in kompleksnimi izzivi današnje mednarodne skupnosti," je sporočil Golob.
Trump nemške volitve označil za velik dan za Nemčijo
Ameriški predsednik Donald Trump je rezultate volitev na družbenem omrežju Truth Social označil za velik dan za Nemčijo. "Zdi se, da je konservativna stranka v Nemčiji zmagala na težko pričakovanih volitvah," je zapisal Trump. Prepričan je, da imajo tudi prebivalci Nemčije dovolj "politik brez zdravega razuma" na področju energetike in priseljevanja. "Velik dan za Nemčijo in Združene države," je poudaril. "Iskrene čestitke vsem, še več zmag bo sledilo," je dodal.
Zgodaj popoldne volilna udeležba dosegla 52 odstotkov
Volilna udeležba je po podatkih zveznih pristojnih organov zgodaj popoldne dosegla 52 odstotkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V te podatke niso vključeni volivci, ki so glasovali po pošti, so še sporočili iz zveznega volilnega urada.
Dodajajo, da podatki niso primerljivi z zadnjimi volitvami leta 2021. Volilna udeležba je namreč do popoldneva takrat znašala 36,5 odstotka, vendar bi lahko razliko pojasnili z omejitvami v povezavi s pandemijo covida-19, ki so bile takrat v veljavi, zato je veliko več ljudi glasovalo po pošti.
Udeležba se po današnjih podatkih precej razlikuje tudi po različnih nemških zveznih deželah, vendar so volilni uradniki po vsej državi poročali o znatnem povečanju udeležbe v primerjavi z zadnjimi zveznimi volitvami leta 2021.
Končna udeležba na volitvah pred nekaj več kot tremi leti je znašala 76,4 odstotka.
Javnomnenjske raziskave so pred volitvami napovedovale zmago opozicijske konservativne unije CDU/CSU, ki pa bo za večino v parlamentu potrebovala koalicijskega partnerja, najverjetneje socialdemokrate (SPD) ali Zelene.
Skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) se obeta drugo mesto, s čimer bi po navedbah dpa dosegla najboljši rezultat za skrajno desno stranko v postnacistični zgodovini Nemčije.
