Bolj se nagiba k drugi možnosti. Po njegovi oceni se Trump na svoj edinstven način spopada z vprašanji nacionalne varnosti, s katerimi se ZDA soočajo v novem svetu, ki ga oblikujejo vzpon Kitajske, neenakosti globalizacije, podnebnih sprememb in nestabilnost velikih sil. Njegov odnos prav tako odraža načelo "Najprej Amerika", ki temelji na moči ZDA za nepopustljivo zasledovanje ozkih nacionalnih interesov, tudi s prisilo nad manjšimi zavezniki. Trumpovo prepričanje, da bi morale ZDA svoji interesni sferi vpliva vladati absolutno, je tudi pomemben namig, kako bi lahko obravnaval ključna svetovna žarišča, vključno z vojno v Ukrajini in morda celo konflikt na Tajvanu.
Collinson ocenjuje, da je malo verjetno, da bo Trump v primeru Grenlandije, Kanade ali Paname dosegel, kar je govoril. Kot pogajalec bi lahko tudi nalašč pretiraval in kasneje z "barantanjem" dosegel plus točke za ZDA. Njegova strategija je tako lahko usmerjena v dosego boljših dogovorov za ZDA — morda popust za ameriška plovila pri prehodu ključnega vodnega prehoda med Atlantskim in Tihim oceanom, večji dostop ZDA do redkih zemeljskih mineralov na Grenlandiji in pomorskih poti, ki jih razkriva taljenje polarnega ledu, ter nova trgovinska pogodba s Kanado, ki bi lahko koristila ameriškim proizvajalcem. Trump bi vsak dosežen dogovor gotovo prikazal kot ogromen uspeh, ki ga lahko doseže le on, tudi če bi bil bolj kozmetične narave, kot je bil trgovinski sporazum med ZDA, Mehiko in Kanado iz njegovega prvega mandata.
Provokacije in laži
Trump je med drugim odločitev ZDA, da leta 1999 pod sporazumom, ki ga je podpisal Jimmy Carter, predajo Panamski kanal, označil kot neumnost, s katero so zapravili prednosti ameriške moči. Lažno je trdil, da so bile ameriške ladje diskriminirane pri prehodnih pristojbinah in da Panamski kanal ne upravlja Panama, temveč Kitajska. Trumpov trdi pristop prav tako pojasnjuje, zakaj vidi malo razlike med zavezniki in nasprotniki ZDA. Na primer, v torek se je pritožil, da Kanada izkorišča ameriški obrambni dežnik in bi zato morala biti zvezna država, ne pa narod.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Odzivi
Odzivi iz Grenlandije (in Danske), Paname in Kanade so jasni. Zavračajo Trumpovo bahavost, nekateri se iz nje tudi norčujejo. Odhajajoči predsednik kanadske vlade Justin Trudeau je v odzivu izpostavil, da Kanada ne bo nikoli in nikdar del ZDA. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil provokativni zemljevid, na katerem je Kanada del ZDA. Kanadska liberalna stranka je nato v odzivu objavila svoj zemljevid, kjer pa je meja med obema državama jasno razvidna. "Za vse, ki so morda zmedeni," so pripisali.
Panamski zunanji minister Javier Martínez-Acha je dejal, da bo prekop ostal v njihovih rokah, o njegovi suverenosti pa da se ne bodo pogajali.
Danska je danes sporočila, da ni zaskrbljena zaradi Trumpovih groženj. "Poskušam se držati realnosti. Mislim, da bi si vsi naredili uslugo, če bi se nekoliko umirili," je poudaril danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen.
