Profimedia

Evropski statistični urad Eurostat je v najnovejšem poročilu 'Ključne številke o življenjskih pogojih v Evropi za leto 2025' razkril, kako živijo prebivalci Evropske unije. Poročilo razgalja socialno sliko Evrope: kdo zasluži dovolj za dostojno življenje in kje so največje neenakosti.

Vsak dvanajsti na robu revščine

Leta 2024 je bilo 8,2 odstotkov zaposlenih Evropejcev, ki kljub redni službi niso mogli dostojno preživeti. To je skoraj vsak dvanajsti redno zaposleni Evropejec. Ženske so po tej stopnji nekoliko nižje, med njimi je bilo takšnih 7,3 odstotkov, medtem ko je bil delež pri moških 9,0 odstotka. 

Najvišje tveganje revščine imajo zaposleni v Luksemburgu, kar 13,4 odstotka, najnižjega pa Finci, le 2,8 odstotka. V večini držav EU so moški pogosteje med delovno revnimi, največja razlika med spoloma je v Romuniji, kar 8 odstotnih točk.

Slovenija med državami z nižjim deležem zaposlenih, ki jim grozi revščina

V nasprotju s številnimi državami Evrope se Slovenija uvršča med uspešnejše. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2024 pri nas okoli 4,4 odstotka zaposlenih oseb v tveganju revščine, kar je precej pod evropskim povprečjem. 

Slovaška, Bolgarija in Slovenija so bile edine države EU, kjer je bil delež zaposlenih, ki so bili leta 2024 izpostavljeni tveganju revščine, nižji med invalidi kot med tistimi brez invalidnosti, še navaja Eurostat.

Eurostat - Key Figures on European Living Conditions, 2025

Najmanj prikrajšani v celotni Evropi

V sam vrh Evrope se Slovenija uvršča tudi pri materialni blaginji. Medtem ko so Romunija z 17,2, Bolgarija z 16,6 in Grčija z 14,0 odstotki med državami z najvišjimi stopnjami hude materialne in socialne prikrajšanosti, ima Slovenija najnižjo stopnjo v celotni EU - zgolj 1,8 odstotka. To pomeni, da si največji delež Slovencev lahko privošči osnovne življenjske dobrine in pogoje.

V vseh državah EU, razen v šestih, je bila stopnja hude materialne in socialne prikrajšanosti višja pri ženskah kot pri moških. Na Slovaškem in Švedskem so bile stopnje enake za oba spola. Na Nizozemskem, Cipru, v Nemčiji in Italiji so bile stopnje za moške višje kot stopnje za ženske. Relativno gledano so bile največje razlike med spoloma opažene na Malti in v Luksemburgu.

Tujci v manj stabilnih službah

Eurostat kaže, da se v Sloveniji med gospodinjstvi, kjer odrasli delajo zelo malo ali sploh ne, največkrat znajdejo državljani drugih držav EU, ne domači prebivalci. To pomeni, da se mnogi, ki pridejo v Slovenijo na delo, pogosto znajdejo v manj stabilnih in slabše plačanih službah.

Profimedia

Najvišje povprečne ocene zadovoljstva z življenjem

Poleg socialnih kazalnikov je Eurostat preveril tudi področje počutja in sreče prebivalcev Evrope. Slovenija se je skupaj z Romunijo in Finsko uvrstila na sam vrh po povprečni oceni zadovoljstva z življenjem in to z oceno 7,7 od 10. To pomeni, da Slovenci še vedno ocenjujemo kakovost svojega življenja zelo visoko, primerljivo s Skandinavci. Po povprečni oceni 7,7 od 10 se uvrščamo tik za Finci, ki so ocenili svojo srečo v državi z 7,8 od 10. Najmanj zadovoljni so Bolgari, ki so svoje zadovoljstvo ocenili z le 6,2 od 10. 

Čeprav se gospodarske razmere po Evropi razlikujejo, kaže poročilo, da je Slovenija ena socialno stabilnejših držav EU, kjer večina ljudi lahko živi dostojno in kakovostno življenje.