Uredba o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, prinaša posodobljena pravila, katere informacije o plačnikih in prejemnikih plačil morajo spremljati prenos tovrstnih sredstev, predvsem zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja ter financiranja terorizma, je v sredo poslancem pojasnila Nikolina Prah z ministrstva za finance.
Kot je opozorila, so kriptosredstva zaradi svoje digitalne oblike in možnosti elektronskega prenašanja ter anonimnosti zelo dovzetna za zlorabe, še posebej v čezmejnih primerih. Zato omenjena uredba določa, da mora ponudnik plačilnih storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotoviti, da vsak prenos teh sredstev spremljajo določene informacije o imetniku računa s kriptosredstvi ter prejemniku teh sredstev.
Za nadzor nad ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bodo v skladu z zakonom pristojni Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Urejajo se tudi sankcije.
Le v NSi so se glasovanja vzdržali
Zakon so z 80 glasovi za in nobenim proti podprli v vseh poslanskih skupinah, le v NSi so se glasovanja vzdržali. Jernej Vrtovec (NSi) je v sredo dejal, da evropska uredba prinaša prehudo regulacijo. "ZDA sproščajo in sprejemajo ukrepe, ki gredo v korist kriptovalut, EU pa je tudi na tem področju mojstrica regulacije," je bil kritičen.
"Vsaka smiselna regulacija na širšem finančnem področju je dobrodošla," je po drugi strani menil Milan Jakopovič (Levica). Soniboj Knežak (SD) pa je pohvalil EU, da na področju hitro razvijajočega se področja kriptosredstev gradi obsežen regulativni okvir, katerega namen je vzpostaviti pregleden in varen trg za uporabnike in izdajatelje.
Z zakonom so se strinjali tudi v vseh preostalih poslanskih skupinah, pri čemer so izpostavljali predvsem njegovo vlogo pri preprečevanju pranja denarja. "Uredba, ki jo zakon uveljavlja, naslavlja ključne izzive preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Vsekakor podpiramo te ukrepe, saj prinašajo korist za družbo in krepijo zaupanje v finančni sistem," je dejala nepovezana poslanka Eva Irgl.
Zanimivosti
Pomladno prebujenje darilnih idej
DZ uskladil zakon o bančništvu s predpisi EU
DZ je danes sprejel tudi novelo zakona o bančništvu, s katero se v slovenski pravni red prenaša več evropskih predpisov. Za sprejem novele zakona je glasovalo 79 poslancev, proti ni bil nihče.
S prenosom direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor se nadgrajujeta ureditev notranjega upravljanja banke in tudi vsebina načrta sanacije banke glede digitalne operativne odpornosti. Banka Slovenije bo ocenjevala tudi tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti.
V skladu z uredbo o trgih kriptosredstev se dodajajo nove vrste finančnih storitev, ki jih lahko opravljajo banke. Gre za tri vrste finančnih storitev, in sicer izdajanje elektronskega denarja, izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, ter storitve v zvezi s kriptosredstvi. O izdanih dovoljenjih bo morala Banka Slovenije obveščati Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
S prenosom direktive glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa pa se določa pravna podlaga za pošiljanje informacij evropski enotni točki dostopa v zvezi z izvajanjem nadzora bank.
Z novelo se zakon o bančništvu usklajuje tudi z nekaterimi določbami direktive glede poročanja podjetij o trajnosti, denimo z uvedbo revizorjevega poročila o dajanju zagotovil o trajnosti.
Nadalje se v slovenski pravni red prenaša direktiva o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, pri čemer se določa večja jasnost glede uporabe določb, ki urejajo velike investicijske družbe, nad katerimi izvaja nadzor Evropska centralna banka.
Poleg tega se z novelo zakona spreminjajo še nekatere druge določbe, denimo z namenom povečanja učinkovitosti bonitetnega nadzora bank ter zmanjšanja administrativne in stroškovne obremenitve bank. Da bi zagotovili učinkovito sankcioniranje, se podaljšuje zastaralni rok v zvezi s postopki o prekrških, ki jih vodi Banka Slovenije.
