Profimedia

Ste se kdaj vprašali, kaj vse o vas ve internet? To ni samo tvoj najboljši prijatelj, ki stalno visi na Snapchatu, ali mama, ki ti še vedno pošilja smešne videe na Viber. Govorimo o veliko širši mreži, od šolskih sistemov, ki shranjujejo tvoje ocene in vedenjske zapiske, do aplikacij, ki sledijo tvoji lokaciji tudi, ko spiš, in celo do države, ki ima zabeležene tvoje klike, obrazce in prijave v spletne portale.

Vse to tvori tvoj digitalni odtis. Večino teh informacij posredujemo popolnoma prostovoljno. Z enim klikom na “Sprejmem piškotke” ali “Strinjam se s splošnimi pogoji” dovolimo, da naši podatki potujejo naprej, v roke nekoga drugega. Zato je skrajni čas za poglobitev, kaj tvoja digitalna sled res pomeni, kdo vse jo uporablja in kako jo obvladovati.

Srhljive pasti mobilnih aplikacij

Meta je vedno z vami, tudi ko tega nočete

Kaj sploh pomeni digitalna sled?

Vsak klik, vsak ogled videa in vsaka objava na spletu pusti stopinjo, kot sledi v snegu. Te sledi se ne stopijo, ampak ostanejo. Tvoja digitalna sled je prav to: zbir vseh tvojih spletnih aktivnosti, ki jih pustijo za sabo tvoji telefoni, računalniki, tablice in vse, kar je povezano z internetom.

In ne gre samo za to, kar objavimo sami. Digitalna sled vključuje tudi podatke, ki jih ustvarjaš brez da se tega sploh zavedaš; kako dolgo smo si ogledovali določeno spletno stran, katere stvari smo iskali na Googlu, kam smo kliknili na spletni strani, kje smo se z miško največ nahajali, in celo kako smo tipkali. Ta pasivna sled se zapisuje v ozadju, brez naše aktivne vloge.

BOBO

Kaj o mladih vedo šole?

Šole niso več samo učilnice in zvezki. Danes se velik del šolanja seli na digitalne platforme, kot so eAsistent, Moodle in druge aplikacije, kjer se beležijo ocene, prisotnost, domače naloge, komunikacija s starši in učitelji. V nekaterih primerih celo vedenjski zapiski.

Ti podatki so trajni in mogoče na nekatere kikse iz prejšnjih let že pozabimo, digitalna sled pa tega ne pozabi. Poleg tega številne šole uporabljajo sisteme za nadzor aktivnosti na šolskih računalnikih. Tako lahko učitelji (in včasih tudi šolski IT) vidijo, katera spletna mesta obiskujejo otroci, kako dolgo so aktivni in kdaj so bili nazadnje prijavljeni. Če uporabljate šolski Wi-Fi, lahko spremljajo celo vašo lokacijo po hodnikih. 

Nemogoče ubežati

Aplikacije zbirajo podatke o naših navadah in zanimanjih

Kaj vedo o tebi aplikacije?

Ob namestitvi aplikacije, nam pogosto ta ponudi “piškotke” in zahteva dostop do mikrofona, kamere, stikov, lokacije...  Aplikacije nato zbirajo ogromne količine podatkov o nas, ne samo o interesih, temveč tudi o razpoloženju (ki jo lahko ocenijo iz naše aktivnosti v aplikaciji), navadah, lokaciji in še več.

Instagram na primer ve, kako dolgo smo gledali neko objavo, kaj smo preskočili, komu smo pisali in katere oglase smo odprli ali večkrat zaprli. Spotify lahko sklepa o našem razpoloženju iz izbire glasbe. Google beleži vsako našo poizvedbo, zemljevid, traso in celo to, kdaj smo zaspali, če uporabljamo telefon kot budilko.

BOBO

Kaj o tebi ve država?

Država ima o nas več podatkov, kot si verjetno predstavljamo – in to legalno. Naša EMŠO številka, davčna številka, šolski uspeh, prijava stalnega bivališča, zdravniški karton, socialna pomoč, vloge na eUpravi... vse to je del centralnih baz podatkov. In ker se Slovenija digitalizira, je vse več postopkov povezanih s tvojo digitalno identiteto.

To pa ne pomeni, da se moramo česa bati. Digitalizacija lahko pospeši in olajša birokracijo. A hkrati pomeni, da se o nas kopičijo podatki, do katerih ima dostop več institucij, pogosto prek povezljivih baz. 

Naša digitalna podoba se gradi ves čas in že zdaj. Medtem ko še študiramo, raziskujemo, se iščemo, medtem naš spletni odtis že govori zgodbo o nas. In ta zgodba ostane. Delodajalci pogosto najprej poiščejo naše ime na Googlu, še preden nas povabijo na razgovor. 

BOBO

Kako lahko obvladamo svojo digitalno sled?

Dobra novica je, da ne rabimo postati hekerji, da izbrišemo vse svoje sledi. Začnemo lahko s preprostimi koraki:

1. Guglajte samega sebe. Nekatere stvari lahko izbrišemo, druge pa skrijemo ali omejimo z nastavitvami zasebnosti.
2. Preverite nastavitve aplikacij. Vsi družbeni mediji imajo možnosti, kjer lahko omejimo, kdo vidi naše objave, kdo te nas kontaktira in katere podatke smejo zbirati o nas.
3. Ne klikamo kar vsega. Za tiste “Strinjam se s pogoji uporabe” strani, se včasih se splača klikniti “več možnosti” in izklopiti vse, kar ni nujno. Večina teh nastavitev je tam samo zato, da nas lahko spremljajo.
4. Varujmo svoja gesla in podatke. Uporabimo močna gesla, dvofaktorsko avtentikacijo in nikoli ne puščamo odprtih profilov na javnih napravah.

Digitalna pismenost, kot obramba na internetu

Digitalna pismenost ne pomeni samo, da znamo uporabljati Google, objavljati TikTok posnetke ali pisati seminarsko v Wordu. Prava digitalna pismenost pomeni, da razumemo, kaj se dogaja v ozadju naših klikov. Da znamo prepoznati pasti, preverjati informacije, zavarovati svoje podatke, spoštovati druge na spletu in kritično razmišljati, tudi ko nekaj izgleda realno, da je velikokrat le poustvarjeno z umetno inteligenco.