I.P.

Njihova tehnologija odpira nove možnosti za razvoj hitrejših in bolj funkcionalnih mikročipov, ki bodo ključni za prihodnost sodobnih tehnologij. Nedavno je bila med desetimi najboljšimi mladimi inovatorji na svetu, ki jih je Evropski patentni urad prepoznal z nagrado Young Inventors Prize 2025. V intervjuju za Svet24 Teja pojasnjuje delovanje svoje platforme, vlogo znanstvenikov danes in izzive usklajevanja znanosti s podjetništvom.

Razvili ste platformo, ki povečuje učinkovitost izdelave naprednih polprevodniških naprav. Kako bi njeno vrednost najlažje razložili nekomu, ki ni iz tega področja?

Mikročipi se uporabljajo skoraj v vseh modernih napravah – od telefonov, računalnikov do avtomobilov. Ti čipi postajajo vse boljši in hitrejši, saj nanje lahko spravimo vedno več tranzistorjev, trenutno tudi milijarde. Toda tukaj se soočamo s fizikalnimi omejitvami, saj so tranzistorji že izjemno majhni in jih ni mogoče več učinkovito zmanjševati. Potrebujemo nove rešitve za izboljšanje čipov, ne da bi jih bilo treba zmanjševati. Naša tehnologija omogoča integracijo novih materialov, ki niso omejeni z izjemno majhnimi dimenzijami in kljub temu omogočajo boljše in zmogljivejše čipe. To odpira vrata novim tehnologijam in funkcionalnostim, ki jih sodobni svet potrebuje.

Ste del mlade generacije izumiteljev, ki inovacije povezuje z družbeno odgovornostjo. Kako gledate na vlogo znanstvenika v sodobni družbi?

Znanstveniki imajo ključno vlogo pri razvoju in izboljševanju sveta, zato je pomembno vlagati v raziskave na vseh področjih. Podpirati moramo trajnostni razvoj in moderne tehnologije, saj lahko s tem pripomoremo k reševanju velikih družbenih izzivov. Menim, da je ta usmeritev ključna za prihodnost, in jo zelo podpiram.

Kako pomembno se vam zdi, da se Evropa in tudi Slovenija usmerjata v visoko tehnologijo in polprevodniško proizvodnjo?

V zadnjem času se v polprevodniško industrijo vlaga vedno več, kar je zelo dobro. V Veliki Britaniji je veliko javnih in zasebnih projektov na tem področju. Vsi tudi pozorno spremljamo razvoj industrije po svetu, na primer na Kitajskem, Tajvanu in v ZDA, zato je ključnega pomena, da tudi Evropa sledi tem smernicam. Imamo veliko odličnih raziskav, tehnologij in močnih podjetij, ki lahko to podprejo. Zato menim, da je prav, da se v tem segmentu še bolj vlaga in podpira razvoj.

Poleg znanstvenega dela in raziskovanja vodite tudi podjetje. Kako združujete to dvoje?

To je verjetno najbolj zahteven del mojega dela. Začela sem kot znanstvenica, naredila doktorat, nato pa ustanovila podjetje. Gre za zelo različni miselnosti in načina dela, zato sem se udeležila več pospeševalnih programov, da bi se naučila čim več o podjetništvu in še vedno se vsak dan učim. Uravnavati znanstveno delo v laboratoriju z vodenjem podjetja, kjer je ključnega pomena komunikacija s strankami in investitorji, ni preprosto. Gre za povsem drugačen princip dela, a za zdaj uživam v obojem.

EPO vas je uvrstil med 10 najboljših mladih izumiteljev na celem svetu. To je veliko priznanje. Kako mislite, da bo to vplivalo na vaše nadaljnje delo in na uspeh podjetja?

Izbor me zelo veseli in sem počaščena. To priznanje prihaja ob pravem času, saj smo na prelomni točki v podjetju, ko smo pravkar razvili prototipe in iščemo sredstva za nadaljnjo rast podjetja. Priložnost bomo izkoristili za povečanje prepoznavnosti na svetovni ravni, kar je ključnega pomena za naš uspeh.