Kar zadeva evropski predlog, ki mu je nasprotovalo 18 držav, so proti med drugim glasovale ZDA, Rusija, Belorusija, Madžarska, Severna Koreja in Izrael. Vzdržali sta se celo Kitajska in Iran.
Za ameriški predlog resolucije, ki je bil sprejet z amandmaji EU, je glasovalo 92 držav, med njimi tudi Slovenija. Proti jih je bilo osem, vzdržalo pa se jih je 70. Ruski amandma, ki je zahteval obravnavo izvornih razlogov za spopade v Ukrajini, ni bil potrjen. Rusija je nato glasovala tudi proti ameriškemu predlogu.
Od držav članic EU, ki so bile med predlagateljicami ukrajinsko-evropske resolucije, je pred glasovanjem od konsenza odstopila Madžarska, ki je glasovala proti, podprla pa je ameriški predlog. Srbija je glasovala za ukrajinsko-evropski predlog, pri ameriškem pa se je vzdržala.
Mir, a pravičen
Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je pred glasovanjem dejala, da si vsekakor želijo miru, vendar v skladu s pravili. "Če bo agresija upravičena, potem ne bo nihče varen," je dejala.
Španski predstavnik je dejal, da Ukrajina ne more sprejeti miru za vsako ceno, in poudaril, da mora ruska vojska zapustiti Ukrajino. Predstavnik Kanade pa je dejal, da si vsi želijo miru, vendar mora biti pravičen.
Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je medtem dejala, da nobena od dosedanjih resolucij Generalne skupščine ZN, ki so zahtevale umik ruske vojske, ni prinesla konca vojne.
"Naša resolucija se osredotoča na enostavno zamisel - konec vojne. Ne moramo podpreti ukrajinske resolucije, ki zahteva umik ruske vojske," je dodala predstavnica ZDA in se nato zaradi evropskih amandmajev, ki niso bili sprejemljivi za Rusijo, vzdržala glasovanja o lastnem predlogu.
Rusija kot agresor
Evropski amandmaji, ki so bili sprejeti ob aplavzu, so potrdili ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, iskanje miru v skladu z Ustanovno listino ZN ter Rusijo opredelili kot agresorja. Za ZDA to ni bilo sprejemljivo.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
"To je bilo glasovanje za konec vojne, mir, mednarodno pravo ter načela suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki so zapisana v Ustanovni listini ZN. Gre za pomembno sporočilo v času, ko se načela Ustanovne listine vse bolj zanemarjajo," je po glasovanju na omrežju X zapisala zunanja ministrica Tanja Fajon.
"Pravičen, trajen in celovit mir v Ukrajini. Ne glede na to, kaj načrtuje ruski agresor. To je edina pot naprej," je prav tako na omrežju X sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in pozdravila sprejetje resolucije.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da je bil ameriški predlog korak v pravo smer, glasovanje pa izgubljena priložnost za mir, ker niso upoštevali ruskega amandmaja o obravnavi izvornih razlogov konflikta, obenem pa so potrdili evropske amandmaje.
Od večjih držav so se glasovanja o obeh resolucijah vzdržale Kitajska, Brazilija, Indija in Pakistan. Indonezija je glasovala za oba predloga, Južna Afrika se je pri ukrajinsko-evropskem vzdržala, podprla pa je za ameriški predlog.
Izsiljevanje
Predsednik ZDA Donald Trump je po nastopu mandata korenito spremenil politiko ZDA do Ukrajine in začel pogajanja z Rusijo o koncu vojne, v katera ni vključil niti Kijeva niti Evrope. Ukrajino je obtožil, da je začela vojno, od nje pa v zameno za pomoč zahteva naravna bogastva.
Evropa je zaskrbljena, saj gre za skoraj popoln preobrat od politike prejšnjega predsednika Joeja Bidna, kar dokazuje tudi predlog resolucije po meri Rusije.
Glasovanje v varnostnem svetu
Varnostni svet ZN bo medtem še danes obravnaval predlog ameriške resolucije, podoben tistemu v generalni skupščini, pri čemer pa so v State Departmentu poudarili, da ne bodo dovolili nobenih amandmajev - niti ruskih niti evropskih.
Po besedah predstavnika State Departmenta so v Washingtonu osredotočeni na varnostni svet in ne na generalno skupščino, katere resolucije imajo manjšo težo.
Evropske članice Varnostnega sveta ZN - med njimi tudi Slovenija - se sicer zavzemajo za amandma, ki bo poudaril ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine ter opredelil Rusijo kot agresorja.
Ukrepanje Varnostnega sveta ZN glede Ukrajine je doslej s pravico do veta onemogočala Rusija, tokrat z vetom na amandmaje k svoji resoluciji grozijo ZDA. Vprašanje pa je, ali bo resolucija brez njih sprejemljiva za evropski članici varnostnega sveta s pravico do veta - Francijo in Združeno kraljestvo.
