Dolga noč v Bruslju: Kako bo Evropa financirala Ukrajino
V Bruslju poteka vrh EU, na katerem bodo poskušali voditelji držav članic EU streti trd oreh, vprašanje financiranja nadaljnje podpore Ukrajini.
O tem, kako pokriti finančno pomoč Ukrajini za naslednji dve leti, že več tednov potekajo ostra pogajanja, pred srečanjem pa rešitve še ni bilo na vidiku. Vrha se udeležuje tudi slovenski premier Robert Golob.
Znano je, da sta na mizi dve možnosti, in sicer zadolževanje EU na kapitalskih trgih, ki terja soglasno odločitev vseh članic, in uporaba zamrznjenih sredstev ruske centralne banke. V primeru slednjega bi bila dovolj večina, a tej rešitvi ostro nasprotuje Belgija. V belgijski klirinški hiši Euroclear namreč leži večina teh sredstev.
Prednostne naloge za leto 2026
Vodje institucij EU so predstavili skupne prednostne naloge za leto 2026 in dejali, da se bodo osredotočili na pripravo zakonodaje za povečanje konkurenčnosti in obrambe Evropske unije, obenem pa bo fokus tudi na naslednjem dolgoročnem proračunu EU.
Načrti so bili razkriti kot del skupne izjave, ki so jo podpisale predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Parlamenta Roberta Metsola in danska premierka Mette Frederiksen, ki je zastopala dansko predsedstvo Sveta EU.
Belgijskim zahtevam v Evropskem svetu niso naklonjeni
Belgijskim zahtevam po neomejenih finančnih jamstvih za 210 milijard evrov vreden paket za Ukrajino, v Bruslju niso ravno naklonjeni, pravijo nekateri diplomati.
V najnovejšem osnutku sklepov današnjega Evropskega sveta je bila omenjena "polna in neomejena solidarnost in delitev tveganja," vendar osnutek po mnenju mnogih ne bo preživel noči.
Hitra ratifikacija je ključna
Nemški kancler Friedrich Merz je na današnjem zasedanju Evropskega sveta svojim kolegom povedal, da je hitra ratifikacija sporazuma Mercosur – ki je zdaj predvidena za sredino januarja – ključnega pomena za zagotovitev prihodnje gospodarske rasti v Nemčiji, največjem gospodarstvu Evropske unije. Takšna rast je ključna za to, da lahko Berlin zagotovi pomembna plačila v naslednji večletni proračun bloka.
Melonijeva ima tri tedne
Čeprav velik trgovinski sporazum EU z Mercosurjem letos ne bo dokončno sklenjen, se zdi "gotovo, da bo podpisan sredi januarja," je novinarjem povedal visoki nemški uradnik, ki je poskušal dati pozitiven pridih temu, kar je dejansko korak nazaj za kanclerja Friedricha Merza, ki si je v soboto prizadeval za podpis sporazuma.
Uradnik je potrdil dogovor voditeljev, da italijanski premierki Giorgii Meloni dajo tri tedne časa, da sporazum predstavi italijanskim kmetom.
Sprejeli nekaj sklepov, ostaja ena tema
Okrog 21. ure so se po še enem premoru začeli novi pogovori o ključni temi srečanja voditeljev EU: financiranju Ukrajine. Pred tem so se dogovorili o ostalih stvareh, ki so bile na dnevnem redu.
Tako so obsodili hibridne napade Rusije in Belorusije na EU in njene članice ter pozvali k pospešenim prizadevanjem za krepitev odpornosti, zaščito kritične infrastrukture ter preprečevanje, odvračanje in odzivanje na napade. Pozdravili so prizadevanja za mir v Gazi, strinjali so se, da je treba pospešiti sprejem novih članic v EU ter pozvali k dogovoru o dolgoročnem finančnem okviru pred koncem leta 2026.
Sporazum z Mercosurjem prestavljen
Predsednica evropske komisije Ursula vod der Leyen je sporočila, da je predvideni sobotni podpis trgovinskega sporazuma z Latinsko Ameriko prestavljen na januar.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je zaprosila za preložitev, da bi lahko v tem času italijanskim kmetom pojasnila, da sporazum ne bo pomenil znižanje cen govedine in perutnine. S prošnjo za prestavitev podpisa se je strinjal tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.
Belgija vztraja pri svojem
Belgijska delegacija je na srečanju EU v Bruslju predstavila dvostranski dokument, v katerem so še enkrat zapisane vse njene zahteve za podporo posojilu Ukrajini, zavarovanemu z zamrznjenim ruskim premoženjem. Kot je poročal Politico, je v njem zahteva po "blanko čeku" za primer, če bi Rusija tožila Belgijo zaradi uporabe ruskega denarja, ki je shranjen v Belgiji. In tej zahtevi se druge države upirajo.
Na dnevni red prišlo posojilo Ukrajini
Čeprav se že cel dan govori o tem, so voditelji šele zdaj zares začeli razpravo o temi financiranja Ukrajine. Kot je poročal Politico, so pred tem to temo dnevnega reda potiskali proti koncu, da bi bilo več časa za dogovor oziroma prepričevanje Belgije, ki ima pomisleke ter želi garancije, če bodo za posojila uporabljena zamrznjena ruska sredstva.
Zelenski: To je moralno, pošteno in zakonito
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Bruslju skušal prepričati zbrane voditelje, da za pomoč njegovi državi uporabijo rusko zamrznjeno premoženje. S tem bi po njegovih besedah Rusiji dali vedeti, da je kriva. "Tako kot oblasti zasežejo denar preprodajalcem drog in orožje teroristom, je treba rusko premoženje uporabiti za obrambo pred rusko agresijo in obnovo tistega, kar je bilo uničeno v ruskih napadih. To je moralno, pošteno in zakonito," je dejal Zelenski in z zadnjimi besedami naslovil zlasti Belgijo, ki ima največ pomislekov.
Evropo je Zelenski opozoril, da Ukrajini zmanjkuje časa in da mora biti odločitev sprejeta do konca leta.
Ruska centralna banka naznanila tožbo
V ruski centralni banki so danes napovedali, da bodo zaradi poskusov EU, da bi za financiranje Ukrajine uporabili njihova zamrznjena sredstva, na arbitražno sodišče v Moskvi vložili tožbo zoper evropske banke. Zaradi "nezakonite blokade in uporabe sredstev" bodo terjali odškodnino, in sicer v višini nezakonito zamrznjenih sredstev in izgubljenega dohodka.
Donald Tusk: "Hudič je v podrobnostih"
Poljski premier Donald Tusk je dejal, da so z državami članicami dosegli pomemben napredek pri iskanju pravičnega načina za financiranje Ukrajine v naslednjih dveh letih. Po njegovih besedah so se dogovorili, da bodo končno rešitev poiskali v možnosti uporabe zamrznjenih sredstev ruske centralne banke in ne skupnega zadolževanja. "Hudič je v podrobnostih," je poudaril.
"Zagotovo si želimo preboja in preboj pomeni, da se vsi strinjajo, da se je vredno truditi ter da bi bila uporaba ruskih sredstev upravičena in dobra za Evropo, a se bodo nekatere države borile do konca, da zase izboljšajo jamstva," je dejal. Zaveza, da bodo uporabili zamrznjena ruska sredstva, je bila dana in "dvomim, da jo bo kdo prelomil," je še pojasnil. Je pa Tusk poudaril, da je pred njimi še veliko ur tehničnih razprav, saj si države, ki so najbolj izpostavljene povračilnim ukrepom Rusije, v prvi vrsti Belgija, želijo varovalk.
Kmetje s krompirjem, policija s solzivcem
V bruseljski evropski četrti se je danes zbralo na tisoče kmetov iz vse Evrope, ki nasprotujejo sporazumu z južnoameriškim Mercosurjem. Po poročanju bruseljskih medijev so kmetje s traktorji zaprli več ulic, v smeri evropskih voditeljev in drugih uradnikov pa so metali krompir in jajca. Belgijska policija jih je morala na nekaterih točkah razgnati s solzivcem in vodnimi topovi.
V Bruslju tudi slovenski kmetje
V središču Bruslja se je danes zbralo več kot 10.000 kmetov iz 27 evropskih držav, ki enotno opozarjajo na vse slabše razmere v evropskem kmetijstvu in zahtevajo jasne, odločnejše ukrepe za zagotovitev prehranske varnosti. Med protestniki so tudi slovenski kmetje, poroča portal Vestnik.si.
Protest, ki ga organizira združenje Copa-Cogeca, poteka na več lokacijah v središču belgijske prestolnice. Slovensko delegacijo vodi predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Borut Florjančič s sodelavci, ob njem pa so v Bruslju tudi kmetje iz različnih delov Slovenije, tudi iz Pomurja.
Bodo Belgijo uspeli prepričati z novim predlogom?
Države članice EU naj bi Belgiji, ki je glede zamrznjenih ruskih sredstev do danes ostajala neomajna, tik pred zdajci ponudile dodatna jamstva za primer, če bi se Rusiji uspelo znova dokopati do sredstev. Kot je znano, Belgijci zahtevajo, da bi bila tveganja, ki bi jim bila Belgija zaradi te sheme izpostavljena, povsem pokrita, a mnoge države članice njihove zahteve označujejo za nerealne.
Kot poroča Politico, so države članice, ki so najglasnejše zagovornice uporabe zamrznjenih sredstev za reparacijska posojila Ukrajini, zdaj našle obvod za večja jamstva Belgiji, brez da bi s tem ogrozile lastne proračune in s tem sredstva lastnih davkoplačevalcev.
Gre za premetene spremembe predloga sheme, za katere ni jasno, ali bodo prepričale belgijske oblasti. Evropska unija namreč namerava Ukrajini za prihodnji dve leti nameniti 90 milijard evrov pomoči. V Evropi, večinoma v belgijski klirinški hiši Euroclear, leži skupaj za 210 milijard evrov zamrznjenih sredstev ruske centralne banke. Tako naj bi glede na zadnje spremembe predloga, v katerega je imel vpogled časnik Politico, preostanek teh sredstev predstavljal prvo jamstvo. Da bi torej v primeru, če bi Rusija po potezi Evropske unije uspešno izterjala sredstva, ki bi jih uporabili za finančno pomoč, za pokritje tega uporabili ravno preostanek zamrznjenih ruskih sredstev. Če ta ne bi zadoščala, pa bi bila Belgiji na voljo še finančna jamstva drugih držav članic EU.
Merz: EU mora Rusiji poslati sporočilo, da je močna in odločna
Nemški kancler Friedrich Merz je ob prihodu v Bruselj potrdil, da podpira uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini in da trenutno ne vidi boljše možnosti. Zaveda pa se, da ima Belgija tehtne pomisleke, kljub temu pa upa, da bodo skupaj uspeli rešiti, s čimer bodo Rusiji poslali sporočilo, da je EU močna in odločna.
Golob: Poroštvo za posojilo bo moral odobriti DZ
Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu na vrh dejal, da bo moral slovensko poroštvo za evropsko posojilo Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, odobriti državni zbor, poroča STA. "Rad pa bi poudaril, da tudi če bi bila danes odločitev sprejeta, je realna možnost, da bi slovenski parlament odobril poroštvo še v tem mandatu, minimalna," je poudaril.
Dejal je sicer, da je smiselno preučiti različne možnosti, ne samo ene. Kakšno bo končno stališče Slovenije, bo odvisno od tega, kaj bo na zasedanju povedala Belgija, ki hrani veliko večino od 210 milijard evrov zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, je povedal in poudaril, da druge članice Belgije ne smejo preglasovati.
"To je nespoštljivo"
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta se v luči protesta kmetov pred začetkom vrha sestala še s predstavniki krovne organizacije evropskih nacionalnih združenj kmetov Copa - Cogecam, zaradi česar so ju morali drugi evropski voditelji čakati približno eno uro. To jih je kot kaže močno razburilo. "To je nespoštljivo. Glede na današnji dnevni red je preprosto absurdno," je za časnik Politiko dejal eden od evropskih uradnikov.
Macron: Skupaj nam bo uspelo
"Najpomembnejša stvar je, da vsi sledimo istemu cilju: pomagati Ukrajini v vojni in obrambi. Skupaj nam bo uspelo," je ob prihodu na vrh poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Dejal je še, da jih ne bi smele razdvajati tehnične podrobnosti.
Protest kmetov
Ob robu današnjega vrha poteka tudi veliki kmečki protest, na katerem sodelujejo tudi slovenski kmetje. Evropski kmetje namreč nasprotujejo predlogu dolgoročnega proračuna EU in prostotrgovinskemu sporazumu z južnoameriškim Mercosurjem, usoda katerega je še vedno negotova. Obe zadevi sta danes tudi med temami vrha.
Zelenski: Če bi se vojna končala, bi lahko sredstva uporabili za obnovo
Vrha se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je že med letom v Bruselj evropskim voditeljem sporočil, da bi se lahko v primeru pozitivne odločitve reparacijsko posojilo oziroma sredstva uporabila tudi za obnovo Ukrajine, če bi bil dosežen mirovni dogovor.
Orban: ideja o zamrznjenih ruskih sredstvih je mrtva
Madžarski premier Viktor Orban je ob prihodu na današnji vrh dejal, da je ideja o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev po njegovem mnenju že propadla.
Dve rešitvi, obe oddaljeni
Eno od ključnih vprašanj današnjega vrha, ki se v primeru, če voditelji ne bi našli skupnega jezika, po napovedih predsednika Evropskega sveta Antonia Coste zavlekel tudi v naslednje dni, je to, ali bodo uspeli prepričati Belgijo, da popusti v svojih zahtevah. Costa je namreč nedavno poudaril, da bodo, če odločitev ne bo sprejeta 19. decembra, za mizo sedeli več dni, "dokler ne dosežemo dogovora."
Nemški kancler Friedrich Merz je pred začetkom vrha poudaril, da bo, če dogovora ne dosežejo, to Evropski uniji povzročilo hudo škodo, ki jo bomo čutili leta. Uporabi zamrznjenih ruskih sredstev sicer poleg Belgije nepresenetljivo ostro nasprotujeta tudi Madžarska in Slovaška, ki predstavljata tudi glavno težavo pri drugi možni rešitvi, ki kot rečeno terja soglasno podporo. So pa v zadnjih dnevih nasprotovanje prvi možnosti nakazali tudi v Italiji, Bolgariji in na Malti.
Vse skupaj pozorno spremlja Ukrajina, ki bo, če v EU ne bi našli soglasja in poskrbeli za izdatno finančno injekcijo, predvidoma že aprila prihodnje leto ostala brez zadostnih sredstev za obrambo pred Rusijo.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
