Leta 2023 je dobrih 25 odstotkov prebivalcev Evropske unije živelo v stanovanjih, ki so se v zadnjih petih letih izboljšala pri energetski učinkovitosti. Največje napredovanje so zabeležili na Nizozemskem, z 59 odstotki prebivalcev, najmanj so se izboljšali na Malti, tam se je učinkovitost stanovanj izboljšala le pri 8,4 odstotka prebivalcev. Po podatkih Eurostata so najmanj napredovala stanovanja lastnikov, ki se ubadajo z revščino in socialno izključenostjo; ti so uspeli svoja stanovanja izboljšati le v 17 odstotkih primerov.
V Evropi podeželje, v Sloveniji mesta
Zanimivo pa je, da so v Evropi največji napredek pri izboljševanju stanovanj dosegli prebivalci podeželja, o napredku se je izreklo kar 30 odstotkov vprašanih prebivalcev ruralnega območja. Tako so se izrekli prebivalci v 14 državah EU, največji napredek so dosegli v Latviji, na Madžarskem in v Franciji. Slovenija je tukaj izjema – skupaj z Belgijo, Irsko in Malto; vse te države so bolj napredovale v mestih in primestjih, namesto v večjih metropolah in na podeželju kot v drugih državah.
V Sloveniji je 34 odstotkov gospodinjstev v zadnjih petih letih izvedlo vsaj en ukrep za večjo energetsko učinkovitost stavbe, od izboljšanja izolacije sten do menjave oken in strehe ali ogrevalnega sistema.
Najpogosteje smo se odločali za izboljšanje izolacije zunanjih ali notranjih sten (14 odstotkov), najmanj pa smo se odločali za izboljšanje izolacije tal, le v treh odstotkih.
Pogosta je tudi menjava zastarelih in odsluženih oken in vrat; v Sloveniji se večinoma odločamo za okna z dvojno zasteklitvijo, kar 74 odstotkov gospodinjstev, trojno pa ima le 14 odstotkov gospodinjstev. A teh je vseeno nekaj več v individualnih hišah, z 20 odstotki.
Slabih 18 odstotkov prebivalcev EU je sicer živelo v stanovanjih, ki niso omogočala zadovoljivega ogrevanja v zimskih mesecih. Najslabše se pri ogrevanju v svojih stanovanjih počutijo Portugalci, ogrevanje je kot slabo ocenilo 38 odstotkov vprašanih, najbolje pa Avstrijci, kjer z ogrevanjem ni zadovoljnih le 3,7 odstotka prebivalcev.
Z ogrevanjem smo zadovoljni
Zelo visoko smo tudi Slovenci, očitno nas pozimi ne zebe prepogosto, saj je z ogrevanjem nezadovoljnih le malo manj kot pet odstotkov vprašanih. Ali z drugimi besedami, dovolj toplo stanovanje pozimi ima pri nas 95 odstotkov gospodinjstev, dovolj hladno poleti pa 88 odstotkov.
Pri Eurostatu so primerjali tudi razmere med socialno ogroženimi in tistimi, ki se ne počutijo ogroženih; pri njih je na področju energetske učinkovitosti in ogrevanja največji razkorak zabeležila Grčija, tudi tu pa najmanjšega Avstrija.
Zanimivosti
Zakaj dodajamo vitamin D in kolikšen mora biti dnevni vnos?
Sicer je glavni vir energije pri ogrevanju pri nas še vedno les, a to prinaša druge težave, predvsem pri kakovosti zraka, zlasti če so uporabniki nedisciplinirani in v peči mečejo različne lesene odpadke. Les je namreč nekakšna slovenska nafta, drva so po podatkih Sursa glavni vir za 30 odstotkov gospodinjstev, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin za 19 odstotkov in obnovljivi viri za 14 odstotkov gospodinjstev.
Če si ogledamo še razvrstitev glede na lastništvo ali uporabništvo nepremičnine, so drva prva izbira tudi za lastnike, najemniki pa v največji meri uporabljajo plin, zemeljskega ali utekočinjenega.
Socialna izključenost pomeni manj sodobne tehnologije
Razlike so tudi pri razdelitvi na gospodinjstva s tveganjem socialne izključenosti ter tista, ki te nevarnosti ne zaznavajo. Drva je kot najpomembnejši vir ogrevanja v stanovanju uporabljalo 38 odstotkov gospodinjstev s tveganjem socialne izključenosti, medtem ko je delež gospodinjstev, ki niso bila izpostavljena temu tveganju, znašal 28 odstotkov.
Da so obnovljivi viri tudi nekoliko dražji, dokazuje podatek, da le šest odstotkov gospodinjstev s socialno izključenostjo uporablja obnovljive vire, medtem ko jih uporablja 16 odstotkov gospodinjstev brez izključenosti.
Pri gospodinjstvih s socialno izključenostjo je glavni vir energije elektrika, uporablja jo 11 odstotkov takih gospodinjstev, medtem kot za druge velja, da v le petih odstotkih elektriko navajajo kot glavni vir.
Centralno ogrevanje najpogostejši način ogrevanja stanovanja
Dobrih 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev uporablja centralno ogrevanje, še večji delež velja za samostojno stoječe hiše, v kar 71 odstotkih primerov. Sledi ogrevanje s toplotno črpalko in daljinsko ogrevanje, oboje s po 13 odstotki.
Manj pogost način, z 10-odstotnim deležem, pri nas predstavlja individualni način ogrevanja, kamor spadajo etažno ogrevanje, termoakumulacijska peč, fiksni električni radiatorji, infrardeči paneli (IR-paneli), kmečka peč, kamin, štedilnik, klimatska naprava. Prenosnega načina ogrevanja, na primer s prenosnim električnim radiatorjem ali kaloriferjem, je bilo najmanj, le en odstotek.
Gledano po regijah je delež gospodinjstev s centralnim ogrevanjem največji v goriški statistični regiji (71 odstotkov), najmanjši pa v obalno-kraški regiji (48 odstotkov). V slednji je bil tako tudi največji delež gospodinjstev z individualnim ogrevanjem (33 odstotkov).
Slovenci torej še vedno najpogosteje posegamo po lesu, a tudi izboljšujemo energetsko učinkovitost svojih bivalnih nepremičnin. Centralno ogrevanje je še vedno na prvem mestu, nove tehnologije ogrevanja pa so pogosto še predrage.
