Profimedia

A številke kažejo, da ga predpisujejo vedno več – in ne nujno samo tistim, ki ga dejansko potrebujejo. Zdravilo je v tujini postalo pravi hit med tistimi, ki si želijo hitro izgubiti odvečne kilograme, in vse kaže, da je tudi pri nas zajadralo v podobne vode. Kaj pravzaprav vemo o tem zdravilu? Ga v Sloveniji predpisujemo preveč? In kdo za to plačuje?

Porast receptov je eksploziven

Če pogledamo uradne številke, je rast predpisovanja zdravila Ozempic skoraj osupljiva. Za primerjavo smo vzeli mesec junij – leta 2020 je bilo junija izdanih 906 zelenih receptov in le 5 belih, leta 2021 je število zelenih naraslo na 1373, belih pa na 15. V istem mesecu leta 2022 smo zabeležili že 2200 zelenih in 158 belih receptov, junija 2023 že 3696 zelenih in kar 1047 belih. Vse to pa je presegel lanski junij – 5758 zelenih receptov in 1145 belih. In to so podatki samo za en mesec.

Še bolj zgovorne so številke za celotna leta: leta 2023 je bilo izdanih 45.514 zelenih receptov in 11.716 belih, v letu 2024 pa že 63.943 zelenih in 13.745 belih. V samo enem letu se je torej število zelenih receptov povečalo za skoraj 18.500, kar je skoraj 41-odstotni porast. Bele recepte, ki pomenijo, da zdravilo bolnik plača iz svojega žepa, je prejelo skoraj 14.000 ljudi.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so povedali, da je skupni strošek za izdane zelene recepte v letu 2024 znašal približno 5,4 milijona evrov. To pomeni, da zdravilo, ki je bilo sprva namenjeno le diabetikom, zdaj pomembno bremeni tudi zdravstveno blagajno.

Profimedia

Kdo vse jemlje Ozempic?

Ozempic, katerega učinkovina je semaglutid, so v Evropski uniji odobrili za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 leta 2018. Zdravilo deluje tako, da znižuje raven krvnega sladkorja, upočasni praznjenje želodca in hkrati zmanjšuje apetit. Zaradi teh učinkov je bilo hitro opaženo tudi v estetskih krogih, saj redna uporaba vodi do občutnega zmanjšanja telesne teže.

Zdravilo je postalo zvezda družbenih omrežij in zvezdniškega sveta. O njem so govorile slavne osebnosti, številni vplivneži so ga promovirali kot »čudežno rešitev za hujšanje«, kar je sprožilo pravi plaz povpraševanja. Ljudje so ga začeli iskati tudi pri nas – najprej tisti, ki si ga lahko privoščijo samoplačniško, pozneje pa tudi številni, ki so začeli pritiskati na zdravnike, naj jim zdravilo predpišejo na zeleni recept. Zeleni recept pomeni, da zdravilo v celoti ali delno krije zdravstveno zavarovanje. In ravno tu se je pojavil problem: nekateri zdravniki naj bi zdravilo predpisovali tudi osebam, ki nimajo sladkorne bolezni, ampak želijo le shujšati. ZZZS je potrdil, da še vedno beležijo primere neupravičenega predpisovanja Ozempica na račun javnih sredstev.

Težave z dobavo – zdaj naj bi bilo vse pod nadzorom

Ko je Ozempic postal globalna uspešnica, so nastopile težave. Povpraševanje je preseglo proizvodne zmogljivosti, in tako so v letih 2022 in 2023 tudi v Sloveniji beležili pomanjkanje zdravila. Bolniki z diabetesom tipa 2, ki zdravilo res potrebujejo, so pogosto ostali praznih rok. Na Javni agenciji za zdravila so lani opozarjali, da so bile motnje v dobavi resne, zlasti pri nižjih odmerkih.

"Čudežno" zdravilo na zalogi

Sladkorni bolniki na trnih: kakšne so zaloge ozempica

Težava ni bila omejena le na Slovenijo – proizvajalec preprosto ni zmogel slediti svetovnemu povpraševanju. Na srečo se je letos stanje umirilo. Proizvajalec poroča, da so vse jakosti zdravila znova dostopne, vključno z začetnimi odmerki. V Zvezi društev diabetikov Slovenije za zdaj ne beležijo večjih težav, a poudarjajo, da je treba biti previden. Če bi se zgodba ponovila, naj se bolniki nemudoma posvetujejo z zdravnikom.

Profimedia

A ni vse tako rožnato: resni neželeni učinki

Ozempic ni bonbonček za hitro preobrazbo, temveč močno zdravilo z resnimi možnimi stranskimi učinki. Najpogostejši so slabost, bruhanje, driska, zaprtje, izguba apetita, glavobol, omotica in utrujenost. A to še ni vse.

Evropska agencija za zdravila je letos opozorila, da lahko jemanje semaglutida povzroči zelo redek, a izjemno resen zaplet – izgubo vida. Gre za motnjo NAION, pri kateri pride do zmanjšanega pretoka krvi v vidni živec. Posledica je lahko trajna izguba vida, tveganje za njen nastanek pa je pri uporabnikih zdravila kar dvakrat višje kot pri tistih, ki ga ne jemljejo. To seveda ne pomeni, da bodo vsi uporabniki oslepeli – pogostost je zelo majhna, do ene osebe na 10.000 – a gre za opozorilo, da zdravilo ni brez tveganja. EMA zato priporoča, da se navodila za uporabo zdravila posodobijo in da se opozorilo o NAION vključi med možne stranske učinke.

Poleg tega obstaja še možnost razvoja pankreatitisa (vnetja trebušne slinavke), povečane srčne frekvence, alergijskih reakcij na mestu injiciranja in hipoglikemije, če se zdravilo uporablja skupaj z insulinom ali drugimi antidiabetiki.

Je zdravilo res rešitev ali le modna muha?

Ozempic je resda izboljšal kakovost življenja številnim diabetikom, a trend rasti porabe v Sloveniji vzbuja skrb. Porast receptov v zadnjih letih ni več zgolj medicinski pojav – postal je tudi družbeni fenomen. Vprašanje ni le, koliko zdravil se predpiše, temveč komu. In če so med njimi tisti, ki bi s spremembo življenjskega sloga morda dosegli podobne učinke, se pojavi dvom: ali v Sloveniji to zdravilo zlorabljamo?

Zdravniki opozarjajo, da Ozempic ne sme postati bližnjica do »poletne postave«. Zdravilo je močno hormonsko sredstvo, ki naj bi ga dobili le tisti, ki izpolnjujejo jasne zdravstvene pogoje. Številke pa kažejo drugače – vse več Slovencev si ga želi, vse več jih ga tudi dobi. In mnogi zanj plačamo vsi. Po drugi strani pa je dejstvo, da ima Slovenija vse več ljudi s sladkorno boleznijo. Ocenjuje se, da ima to kronično bolezen okoli 140.000 ljudi, pri čemer številni ostajajo nediagnosticirani. Ko k temu dodamo še problem čezmerne telesne mase in debelosti – s katerima se sooča že več kot polovica odraslih –, je jasno, da je problem večplasten.

Čas za razmislek

V Sloveniji je uporaba zdravila Ozempic očitno v vzponu. Toda ali gre res za racionalno medicinsko uporabo ali pa se zdravilo pretvarja v orodje za hitro estetsko preobrazbo? Ali bo zdravilo ostalo na voljo tistim, ki ga nujno potrebujejo, ali ga bodo iz lekarniških polic spet pometli tisti, ki želijo shujšati pred dopustom? Prihodnost bo odvisna od odgovornosti – tako zdravnikov, kot tistih, ki zdravilo iščejo. In tudi od sistema, ki mora jasno ločiti med nujo in željo. Če tega ne bomo naredili, bomo morda kmalu spet v situaciji, ko bodo sladkorni bolniki ostali brez zdravila, ki jim rešuje življenje.