Robert Balen

Države članice Nata so namreč prejšnji teden sprejele deklaracijo o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. V koalicijskih strankah slovenske vlade je zaradi dogajanja zavladal manjši nemir, saj so v koalicijskih partnericah SD in Levici pred vrhom zavezništva premierja pozivali, naj ne podpre zvišanja na pet odstotkov BDP. Dodatno pa so nemir v koaliciji povzročila na vladi obravnavana izhodišča za premierjevo udeležbo na vrhu Nata, v katerem pa ministri manjših koalicijskih partneric niso zaznali, da gradivo, ki so ga dobili že dan pred obravnavo na vladi, omenja tudi dvig na pet odstotkov BDP. Na Golobov predlog so tako v četrtek z vladnega gradiva o izhodiščih umaknili oznako interno.

Golob je zaradi dogajanja najprej naznanil tako imenovan mini koalicijski vrh, na katerem bo koalicijske partnerje seznanil s potekom pogajanj v okviru severnoatlantskega zavezništva. V petek je nato sporočil, da se bodo s koalicijskima partnerjema sestali že ta ponedeljek. Še enkrat več je tudi ponovil, da je edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, zaveza iz resolucije o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. V skladu z resolucijo, ki jo je nedavno potrdil državni zbor, bo Slovenija še letos obrambne izdatke zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.

»Koalicijske partnerje bom podrobno seznanil s postopkom pogajanj in tudi z vsemi naslednjimi koraki, se pravi, na kakšen način bomo zdaj naredili akcijski načrt, kjer bomo jasno opredelili, komu gre denar oziroma kam bomo investirali v naslednjih petih letih, da bomo izpolnili cilja,« je pojasnil Golob. Na mini koalicijskem vrhu bodo po napovedih za skupno mizo sedli vodje vseh treh koalicijskih strank in njihovih poslanskih skupin ter generalni sekretarji.

Kaj piše v gradivih in kaj ne?

Kar zadeva gradiva, s katerih je bila umaknjena oznaka zaupno, je med drugim zapisano, da bodo voditelji članic Nata v Haagu »obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov po obstoječi definiciji Nata na raven 3,5 odstotka BDP predvidoma do leta 2032, kot tudi predlog, da začnejo do takrat namenjati do 1,5 odstotka BDP v vlaganja povezana s širšo obrambo in varnostjo, kar bi skupaj predstavljalo 5 odstotka BDP«. V gradivu o izhodiščih je sicer navedeno, da naj bi se izdatki predvidoma zvišali do leta 2032, v sklepni izjavi po vrhu pa so se voditelji zavezali k dvigu do leta 2035.

To zavezo bodo predvidoma pregledali leta 2029, kar je poudarjeno tudi v dokumentu z izhodišči. Ta navaja še, da bo »s strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov predstavljala ključno mednarodno zavezo Slovenije na obrambnem področju«.