Slovenci se po urah, prebitih s telefonom v roki, ne razlikujemo veliko od povprečnega Evropejca. Sicer pri Safe.si, kjer osveščajo o varni rabi interneta, sicer ne spremljajo telefonskih, računalniških in internetnih navad splošne populacije, so pa bolj osredotočeni na mlade. Po njihovih podatkih in na osnovi rezultatov raziskave MIMIc iz leta 2023, pri njej je sodelovala tudi Fakulteta za družbene vede iz Ljubljane, mladostniki uporabljajo mobilne telefone 6,9 ure dnevno, na družbenih omrežjih pa preživijo 3,4 ure dnevno.
Korak do zasvojenosti je zelo majhen
Tukaj so najbolj aktivni starejši mladostniki, v evropskem merilu pa so pred nami v Franciji s štirimi urami, pred njimi pa so tudi Avstrijci z več kot petimi urami, ti pa v povprečju mobilni telefon na dan vzamejo v roke do 36-krat.
»Če govorimo o mladostnikih, se srečujemo z izzivom zasvoljivih elementov, ki jih namensko vključujejo aplikacije. To so stalna opozorila, všečki, hitro dogajanje, algoritmi, ki vsebine prilagodijo posameznemu uporabniku, neskončno drsenje po zaslonu in podobno,« pravi Marko Puschner iz Safe.si, »zaradi tega se mladostniki zelo težko odtrgajo od zaslona. Prav tako jim mobilni telefoni z družbenimi omrežji in aplikacijami za sporočanje predstavljajo pomemben kanal za stik z vrstniki in preko njih vzdržujejo svoj socialni krog. Po našem mnenju je ključno osveščanje o problematiki prekomerne rabe in pa spodbujati mlade k aktivnostim, ki ne zahtevajo uporabe naprav z zasloni.«
Malo pornografije, več nasilja
Zanimivo pa je, da več deklet uporablja družabna omrežja kot fantov, najpogosteje pa pri nas gledajo mladostniki objave, ko nekdo o drugih govori nekaj slabega. Zelo malo pa gledajo pornografskih vsebin ali ljudi, ki uživajo alkohol ali drogo, več pa gledajo nasilja. Več pa gledajo pozitivnih objav, ki jih podpirajo tudi starejši, od zaljubljencev do tega, da se zavzemajo drug za drugega. »Mladi mobilne telefone uporabljajo predvsem za zabavo. Spremljajo vsebine na družbenih omrežjih, izdelujejo selfije, gledajo videoposnetke in jih delijo na družbenih omrežjih, spremljajo objave drugih, se med seboj pogovarjajo, igrajo videoigre. Uporabljajo jih tudi za iskanje informacij o stvareh, ki jih zanimajo, in za pomoč pri domačih nalogah,« pa dodaja Marko Puschner.
Izpostavljeno
Kuhanje prihodnosti: Revolucija v vaši kuhinji s Philips Airfryerjem HD9880/90
Ena od bolj problematičnih tematik na družabnih omrežjih pa vseeno ostaja tako imenovani seksting. To je pošiljanje sporočil s spolno vsebino, tako lastnih fotografij ali video posnetkov kot posnetkov nekoga drugega. Večinoma prejemajo taka sporočila, sami pa jih manj pošiljajo ali le posredujejo drugim prejemnikom, pri čemer pa fantje pogosteje prejemajo taka sporočila in jih tudi posredujejo kot pa dekleta. Vseeno po tej raziskavi a je kar 77 odstotkov udeleženih v raziskavi povedalo, da teh sporočil še niso prejeli. Če pa so ga že, so ga v polovici primerov prejeli od neznane osebe, v več kot polovici primerov pa so posredovali posnetke njim znanih ljudi.
Mladi se v brskanju dobesedno izgubijo
O negativnih posledicah prepogoste in predolge uporabe mobilnih telefonov in »visenja« na družabnih omrežjih je bilo že veliko povedanega. Pa vendar postajajo mobilni telefoni enako zasvoljivi kot alkohol ali cigarete. »Mladi se pogosto dobesedno izgubijo v brskanju, pri čemer pa se zavedajo, da s tem zapravljajo veliko dragocenega časa,« pa so povedali rezultati ankete v Avstriji, pri čemer se je četrtina mladih pri naših severnih ob dejstvu, da s seboj nimajo mobilnega telefona, počutila slabo. »Kar 21 odstotkov vprašanih pa je izjavilo, da so ob tem, ko telefona niso uporabljali, začutili neustavljivo željo, da bi pogledali na zaslon,« so še povedali pri Deloitte Avstrija.
Glede na ankete lahko nekaj podobnega ugotovimo tudi za slovenske mlade, ki prav tako kot Avstrijci trpijo zaradi prepogoste uporabe. Razdraženost, izčrpanost, motnje spanja, vse to so posledice prekomerne uporabe mobilnih telefonov, ki pa niso omejene le na mlade ampak na celo populacijo. »Dve tretjini vprašanih je sicer izjavilo, da si želi v prihodnje omejiti uporabo telefonov, a vedno bolj verjamemo, da do tega ne bo prišlo,« pa je povedal Florian Brence iz Deloitte Avstrija, ki je opravilo to anketo.
Še vedno za komunikacijo, a tudi za budilko
Večinoma pa uporabljamo telefon še vedno za komunikacijo, po rezultatih ankete jih 85 odstotkov uporablja za pošiljanje sporočil, dobrih 80 odstotkov pa za telefoniranje. A enak odstotek je v Avstriji povedal tudi, da z njim brskajo po internetu, v Avstriji pa jih 60 odstotkov uporablja telefon za spremljanje prometnih informacij, 60 odstotkom Avstrijcev pa mobilni telefon služi tudi kot budilka ali kot brezkontaktno plačilno sredstvo.
»Kljub številnim pomislekom, ki je razširjeno med številnimi uporabniki po celi Evropi, pa se v prihodnje njihov odnos do mobilnih telefonov ne bo korenito spremenil,« še napoveduje Brence.
