Foto: Prekmurje ne potrebuje daril iz centra države, zgolj enake pogoje, je ob prazniku poudaril Marko Virag
Slavnostni govornik na regijski slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je bil zdravnik Samo Zver.
V parku v Beltincih je bila letošnja slovesnost pred praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po lanski državni proslavi, ki se je je udeležil tudi širok politični vrh in je bila prav tako v Beltincih, je bil tokrat čas za regijski dogodek.
Med gosti so bili predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ministri Borut Sajovic, Aleksander Jevšek in Boštjan Poklukar, državni sekretar Dejan Židan, poslanci Damijan Bezjak Zrim, Tine Novak in Darko Kranjc, tudi evropski poslanec Vladimir Prebilič ter številne politične, gospodarske in verske osebnosti ter znani obrazi iz drugih družbenih sfer.
Zbrane goste je najprej pozdravil domači župan Marko Virag, ki je izpostavil, da so naši predniki ustvarili preteklost, ki se ne da spreminjati, lahko pa se iz nje veliko naučimo. "Med drugim tudi to, da je prihodnost v naših rokah in da smo sami odgovorni zanjo." Dodal je, da praznik ni le spomin na zgodovinsko odločitev, ampak opomnik, da se narod, država, regija in občina oblikuje z vsakodnevnimi dejanji, pogumom in vizijo prihodnosti.
Pri tem se moramo po njegovih besedah vprašati, kaj je razvoj. "Razvoj niso iz danes na jutri oblikovani nepremišljeni projekti, ki nastanejo iz interesnih kupčkanj, pri katerih je vprašljivo, ali res prinašajo dodano vrednost. To prepogosto vidimo tudi na regijski ravni in to sigurno ni razvoj. To je bolj tekmovanje v smislu, kdo bo dobil več. Premalo je sodelovanja, ki bi vsem prineslo boljše pogoje. Tudi župani in občine se moramo nad tem zamisliti, saj se ne znamo povezati in to je slabost, ki jo občutimo vsi," je dejal.
Za prihodnost je treba nasloviti prave izzive in teh je po besedah Viraga veliko na različnih področjih. Izpostavil je tudi, da smo v globoki krizi vrednot in vrlin. "Slovenija je v marsičem majhna država, a to bi morala biti naša absolutna prednost. Majhnost nam omogoča, da bi morali biti hitri, prožni, prilagodljivi. A to bo resnična prednost le, če bomo imeli voditelje, ki si upajo. Voditelje, ki znajo, voditelje, ki povezujejo, voditelje na vseh ravneh, v politiki, gospodarstvu, znanosti, kulturi, izobraževanju in v skupnostih."
Dodal je, da se danes morda ne borimo za svoj jezik in meje, ampak za preživetje v svetu. "Prekmurje ne potrebuje daril iz centra države, potrebujemo zgolj in samo enake pogoje. Potrebujemo, da najprej sami postanemo čim bolj enotni. Tu nas čaka še veliko dela in zato nam ni kriv nihče drug, kot mi sami," je dejal in izzval aplavz prisotnih. Nadaljeval je, da smo Prekmurci vedno znali živeti skupaj. "Zavedamo se, da brez jezika in kulture ni identitete. Zato bomo še naprej ponosno gučali po prekmursko, pa če je to komu všeč ali ne," je dejal v narečju.
Virag je poudaril še, da Prekmurci nismo le stereotipno prijazni, gostoljubni in pridni. "Smo tudi marsikaj drugega, a imam občutek, da pogosto nismo razumljeni. Zdi se, kot da mora biti samoumevno, da mora biti pri nas vse najcenejše, od dela do izdelkov. Kot da je logično, da je to najmanj razvit del Slovenije, in kot da bi morali biti zaradi tega celo ponižni. Toda ponižnost, ki se morebiti od nas pričakuje, nikakor ni izraz spoštovanja. Mi vemo, kaj je za nas dobro, imamo pogum naših prednikov, ki so zgradili Prekmurje in s tem tudi našo državo."
Slavnostni govornik je bil priznani zdravnik, predstojnik hematološkega oddelka v UKC Ljubljana Samo Zver, ki ima sicer korenine iz občine gostiteljice. Svoj nagovor je začel z vprašanjem, kaj je razlika med Prekmurjem leta 1919 in danes. Prva je seveda razvitost, druga pa po njegovih besedah to, da nam manjka pristop k reševanju težav. "Da ne odkrivamo sami, kaj je prav in kaj narobe, ampak si morda lahko pustimo svetovati. Mogoče od tistih, ki imajo nekaj izkušenj." Pristavil je, da Prekmurje ne sme biti obravnavano kot manj razvita regija, ampak kot območje velikih potencialov.
Nato je dodal, da se v eni stvari ne strinja z županom, in sicer s tem, da meje in jezik niso ogroženi. Pri tem je spomnil na nogometni incident v sosednji Avstriji, ko je trener govoril v slovenščini. Sam meni, da je jezik ogrožen. "Slovenci smo vedno vlekli kratko, kadar je bil mir, navidezni mir, tako kot je zdaj." O mejah pa je dejal, da niso varne, sploh ko je od enega ali dveh svetovnih oseb, ki sestankujeta, odvisno, kaj bomo počeli naslednja leta in ali bomo sploh živi. Dodal je, da moramo biti Slovenci pripravljeni na provokacije, biti pokončni in odgovoriti ostreje kot sedaj.
Dotaknil se je tudi zdravstva in poudaril, da življenje nima cene. "Zakaj je to vedno samo floskula," se je vprašal in dejal, da to ne sme biti. Vprašal se je tudi, ob tem, ko je dejal, da je pred nekaj tedni umrla njegova dementna mama, ali smo kot narod tisti, ki poskrbimo za najšibkejše in pomoči potrebne. Meni, da je treba to skrb premakniti za raven višje. Zver je svoj slavnostni nagovor sklenil z besedami, da dokler ne bomo znali končati z razlikami med ljudmi, tako dolgo bosta slovenski jezik in meja lahko ogroženi.
V umetniškem programu so nastopili Böltinska plejbanda KUD Beltinci, Barbara Rehn Rous, Benjamin Langner, Jasmina Štaus Žižek, Jan Slavic Bezjak, Elizabeth Adjei, Jure Miholič, Trio Falajček, Murska Percussion Ensamble, Kvintet Aetermun in Vlado Kreslin.
Ker je občina na ta dan izvedla tudi slavnostno sejo občinskega sveta ob občinskem praznik, je bilo v parku več spremljevalnih dogodkov. Potekale so aktivnosti za otroke, na stojnicah so se s kulinarično ponudbo predstavljala društva iz posameznih vasi, odprli pa so tudi tematsko razstavo o združitvi prekmurskih Slovencev z ostalimi pokrajinami. Po regijski proslavi je sledil še koncert zasedbe Prašnati.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
