Profimedia

Ker se je v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo, vlaganje sadja in zelenjave ne zahteva več dolgotrajne in naporne priprave velikih zalog za zimo, kot so to počele naše babice; zdaj vkuhavamo predvsem manjše količine.

Kakovostno in zrelo

Ko nakupujemo ali nabiramo sadje in zelenjavo, skrbno izločimo vse poškodovane plodove ter za vkuhavanje izberemo le kakovostno in ravno prav zrelo sadje oziroma zelenjavo. Vse plesnive in gnile plodove zavržemo, saj ni dovolj, da jih le obrežemo. Spore plesni in gniloba namreč niso le tam, kjer jih vidimo.

Profimedia

Kako začeti

Najprej preverimo, ali imamo vse potrebne pripomočke, kot so tehtnica, strojček za sekljanje, ročni mešalnik z različnimi nastavki, s katerim zmeljemo ali pretlačimo sadje in zelenjavo. Pripraven je tudi palični mešalnik. Če imamo veliko sadja, pa tudi sokovnik. Potrebujemo primerne posode, najbolje iz nerjavnega jekla ali emajlirane z nepoškodovanim emajlom, in različen pribor, kot so zajemalka, penovka in noži. Vse dobro operemo. Za blanširanje nam bo prišla prav tudi žičnata košarica.

· Dom

Vse več dostave hrane na dom - ali sploh še kdo kuha?

Čistoča in red

Popolna čistoča je pri vkuhavanju zelo pomembna, zato nikoli ne uporabljamo rabljenih lesenih kuhalnic, temveč le nove. Stare so lahko prepojene z maščobo in okusi drugih jedi, ki smo jih mešali. Za mešanje marmelade in džema lahko uporabimo tudi plastično kuhalnico, ki jo po uporabi shranimo in uporabljamo le za ta namen. Natančno pomijemo in posušimo tudi nože ter ves drug pribor.

· Dom

Domači detergent iz bršljana: prijeten vonj, pa še peni se!

Kozarci in pokrovčki

Preverimo, ali imamo dovolj kozarcev in pokrovčkov. Kozarce, ki ne smejo imeti okrušenih robov, dobro pomijemo v pomivalnem stroju; če jih pomivamo ročno, je najbolje, da pred uporabo narobe obrnjene kozarce osušimo in hkrati dezinficiramo v pečici, ogreti na 80 stopinj. Gumijaste obročke za patentne kozarce ter gumijaste ali plutovinaste zamaške za steklenice prekuhamo in popolnoma osušimo. Za brisanje uporabljamo čiste in zlikane kuhinjske krpe ali papirnate brisače.

Profimedia

Pasterizacija

Sadne kompote in zelenjavo v slanici ali rahlo okisani vodi pasteriziramo (gre za toplotno obdelavo živil pri temperaturah do 100 °C). Zelenjavo pred tem obvezno blanširamo. Za pasteriziranje uporabljamo posebno veliko posodo s pokrovom, ki ima na dnu rešetko, da se kozarci ne dotikajo dna posode. Kozarci se med seboj ne smejo dotikati, v posodo pa nalijemo toliko vode, da sega za dva prsta pod pokrov. Voda naj bo enako vroča kot vsebina kozarcev, da ti ne bi počili.

Pasteriziramo lahko tudi v pečici, in sicer tako, da na dno globokega pekača damo več plasti časopisnega papirja ali kuhinjskih krp, nanje zložimo kozarce in v pekač nalijemo vodo. Pri pasterizaciji vodo najprej počasi segrevamo do 75 stopinj in nato do 100 stopinj Celzija. Šele takrat se začne pasterizacija, ki pri sadju traja 20 minut, pri zelenjavi v kisu 30 minut in pri sveži zelenjavi približno eno uro.

· Vrt

Dišeči vrt v steklenički: Ustvarite svoj parfum iz domačih rastlin