Freepik

Potovanja širijo obzorja, bogatijo duha in ustvarjajo spomine za vse življenje. A ob tem pogosto pozabljamo, da imajo svojo ceno – ne le finančno, temveč tudi okoljsko in družbeno. Klasični turizem, ki temelji na množičnosti, udobju in nepremišljeni porabi virov, namreč s seboj prinaša številne negativne posledice: preobremenjena naravna območja, uničevanje lokalne kulturne dediščine, izčrpavanje vodnih virov in vse večje količine odpadkov.

Zato se vse več ljudi – in destinacij – obrača k bolj premišljenemu in hkrati bolj spoštljivemu načinu raziskovanja sveta. Trajnostni turizem je še kako potreben premik v smeri bolj odgovornega ravnanja do krajev, ki jih obiskujemo, da bomo lahko v njihovih lepotah uživali še dolgo.

Kaj je trajnostni turizem?

Bistvo trajnostnega turizma je preprosto: gre za potovanje oziroma izlet, ki ne ogroža prihodnosti, lokalnega okolja, prebivalcev in kulturne dediščine, temveč jih podpira, ohranja in spoštuje. V praksi to pomeni izbiro manjših ponudnikov, potovanje izven glavne sezone, zmanjšanje ogljičnega odtisa in zavestno odločanje o tem, kje in kako bomo pustili svoj pečat – tako dobesedno kot simbolično.

Freepik

V Sloveniji imamo na primer izjemno naravno in kulturno bogastvo, ki nas kar kliče k odgovornemu obisku. Mnoge slovenske destinacije, kot so Bohinj, Kranjska Gora, Logarska dolina ali Bela krajina, že uvajajo trajnostne ukrepe – od spodbujanja javnega prevoza in električnih koles, do omejevanja prometa v zaščitenih območjih in uvedbe ekoloških certifikatov. Obiskovalci so vse bolj pripravljeni prilagoditi svoje navade, če vedo, da s tem prispevajo k ohranjanju kraja, ki jih je očaral.

Trajnostno potovanje se začne že doma – z izbiro cilja in načina prevoza. Namesto leta z letalom se lahko odločimo za vlak ali skupinski prevoz. Če potujemo z avtomobilom, lahko povabimo še druge sopotnike. Ko prispemo na destinacijo, si lahko kraje ogledujemo peš, s kolesom ali z lokalnim prevozom. Poleg tega vedno več hotelov in apartmajev ponuja okolju prijazne nastanitve, kjer spodbujajo varčno porabo vode, ločevanje odpadkov, lokalno prehrano in sodelovanje z lokalnimi proizvajalci.

Ne le okoljevarstvo, ampak tudi spoštovanje

Trajnostni turizem ni le stvar prevoza ali ekološke nastanitve – gre za celosten odnos do kraja, ki ga obiščemo. Namesto da obedujemo v globalnih verigah, raje obiščimo lokalno gostilno in preizkusimo jedi, ki jih pripravljajo domačini. Kupujmo spominke pri rokodelcih, ne v velikih trgovinah z uvoženo robo. Spoštujmo pravila obnašanja v naravi – ostanimo na poteh, ne motimo živali, odnesimo smeti s seboj in zmanjšajmo porabo plastike.

Pomemben del trajnostnega turizma je tudi odnos do ljudi. Bodimo spoštljivi do domačinov, njihove kulture in načina življenja. Ne slikajmo brez dovoljenja, ne posegajmo v zasebnost in ne pozabimo, da smo le gostje v njihovem okolju. Naši drobni vsakodnevni koraki imajo lahko velik vpliv – pozitivno ali negativno. In prav zato je trajnostni turizem nekaj, kar lahko in moramo soustvarjati vsi – obiskovalci, turistični delavci, lokalne skupnosti in države.

Freepik

Kako lahko poskrbite za trajnost na poti?

Ko že potujete kot turist, lahko za trajnost veliko naredite z majhnimi, a premišljenimi izbirami v vsakem trenutku. Tukaj je nekaj ključnih načinov:

1. Izberite okolju prijazna prevozna sredstva
   •    Kadar je mogoče, potujte z vlakom, avtobusom ali si delite prevoz.
   •    V mestu uporabljajte javni prevoz, kolo ali se sprehajajte. Tako lahko tudi doživite vsakdanji utrip mesta, ki je unikaten v vsakem kraju.
2. Podprite lokalno gospodarstvo
   •    Kupujte izdelke in spominke pri lokalnih obrtnikih ter se o njih podučite.
   •    Jejte v lokalnih restavracijah in poskusite regionalne jedi.
3. Zmanjšajte porabo plastike in odpadkov
   •    Nosite svojo steklenico za vodo, vrečko za nakupe in embalažo za večkratno uporabo.
   •    Izogibajte se izdelkom za enkratno uporabo. Če vas skrbi, da jih na destinaciji ne boste imeli na voljo, je najbolje, da se na pot pripravite z lastnimi izdelki za večkratno uporabo.
4. Spoštujte naravo in kulturno dediščino
   •    Ne odnašajte naravnih spominkov (školjk, kamnov, rastlin).
   •    Ne hodite izven označenih poti in ne motite živali.
   •    Upoštevajte lokalne običaje in pravila oblačenja.
5. Izberite trajnostne namestitve
   •    Prenočišča z okolijskimi certifikati ali majhne družinske nastanitve pogosto bolj pazijo na okolje.
   •    Varčujte z vodo in energijo (ugasnite luči in izklopite klimo, kadar jih ne potrebujete).
6. Potujte počasneje in manj pogosto
   •    Namesto več kratkih potovanj z letalom letno raje izberite eno daljše in ga res doživite.

Freepik

Na kaj morate biti pazljivi?

Trajnostne 'pasti' – lokalni izdelki, plastična embalaža, lažno oglaševanje,… Ne moremo vedeti in se izogniti vsemu, ampak je pomembno biti pozoren na slabe prakse/zavajanje.

Bodite pazljivi: netrajnostne prevare

1. Lažne “eko” oznake (greenwashing)

Nastanitve, izleti ali izdelki, ki se oglašujejo kot »trajnostni« ali »eko«, a v resnici ne izpolnjujejo nobenih standardov.

• Kaj storiti: Preverite certifikate (npr. Green Key, EU Ecolabel, Travelife), preberite ocene gostov in se pozanimajte o dejanskih trajnostnih praksah (varčevanje z vodo, zmanjševanje odpadkov).

2. Drage “lokalne” izkušnje, ki to niso

Aranžmaji, ki se predstavljajo kot podpora lokalni skupnosti, a gre denar posrednikom ali tujim podjetjem.

• Kaj storiti: Izbirajte ponudnike, ki so res domačini, in kjer gre plačilo neposredno njim (npr. lokalni vodiči, družinske restavracije, obrtne trgovinice).

3. Izleti, ki škodijo okolju kljub imenu

»Eko safari« ali »trajnostna tura«, ki vključuje hranjenje divjih živali, vožnjo z motorji po zaščitenih območjih ali množični obisk občutljivih lokacij.

• Kaj storiti: Izogibajte se dejavnostim, ki s svojo izvedbo motijo živali, uničujejo rastlinje ali preobremenjujejo naravo.

4. Jezikovne in kulturne ovire pri trajnostnih praksah

Neznanje jezika lahko povzroči, da ne razumete navodil glede ločevanja odpadkov, varčevanja z vodo ali pravil obiska zaščitenih območij.

• Kaj storiti: Naučite se osnovnih izrazov (npr. »papir«, »plastika«, »voda pitna/nepitna«) ali imejte prevajalnik pri sebi. Tako boste domov prinesli še prav unikaten spominek – besedišče še enega tujega jezika.

5. Lažni dobrodelni projekti

“Trajnostni” prostovoljski programi ali donacije na poti, kjer večina sredstev ne gre skupnosti, ampak organizatorjem.

• Kaj storiti: Preverite ozadje organizacije, kako uporabljajo sredstva in kdo jih nadzoruje.

Freepik

Naj trajnostne destinacije Sloveniji

Slovenija je oblečena v zeleno – skoraj dve tretjini njene površine je prekrita z gozdom, tudi njena mesta utripa urbani zeleni utrip. Da bi ohranili ta naravni in kulturni zaklad za prihodnje generacije, številne destinacije stremijo k trajnostnemu razvoju. V okviru Zelene sheme slovenskega turizma (Slovenia Green) več kot 59 destinacij nosi trajnostni znak, od tega jih je 19 osvojilo zlati znak Slovenia Green Destination, 5 pa jih je osvojilo najvišjo raven trajnostnih praks in nosi platinasti znak. Med petimi platinastimi destinacijami so priljubljeni slovenski biseri; kot prvi si je naziv prislužil Bohinj leta 2021, nato pa so mu sledili še Kranj, Brežice, Ljubljana in Laško. Ti kraji niso zgolj simboli naravne lepote, temveč zaveza trajnostnemu razvoju in odgovornemu upravljanju – model trajnostnih praks, vrednih širjenja po vsej državi.

Zelena shema slovenskega turizma, vpeljana leta 2015, združuje prizadevanja za trajnost, zagotavlja konkretna orodja za oceno in izboljševanje delovanja turističnih programov ter jih promovira pod certifikatom Slovenia Green.

Slovenija se že vrsto let uvršča med vodilne evropske države na področju zelenega in trajnostnega turizma. Za zasluženimi certifikati se skrivajo resnične zgodbe lokalnih skupnosti, ki so se zavestno odločile za drugačno pot razvoja – počasno, spoštljivo in dolgoročno.

Svetla prihodnost trajnostnega turizma pri nas

Slovenija ima v tem pogledu izjemno priložnost – ne le kot zelena destinacija, ki ponuja butično in doživljajsko obarvano naravo, temveč kot država, ki lahko postane zgled trajnostnega razvoja turizma. A ključ do uspeha je v povezovanju – med turisti, ki iščejo pristnost in mir, ter skupnostmi, ki znajo ponuditi nekaj več kot le lepe razglede: iskren stik, zgodbo in trajen spomin.

V prihodnosti bo trajnostno potovanje vse bolj standard, ne izjema. In prav je tako. Kajti prava lepota potovanja ni v tem, da kraje hitro preletimo in pozabimo, temveč da jih začutimo, spoštujemo in za seboj pustimo točno to, kar smo si tam želeli najti – čisto, pristno in živo.

Freepik