O konkretnem primeru naši sogovorniki niso želeli govoriti, zlasti ne tisti, ki v zgodbo niso neposredno vpleteni. Zato pa so povedali več o splošnem delovanju bank. Na Združenju bank Slovenije so tako povedali, da banke pri odločanju o odobritvi kredita ali na primer limita preučijo »različne informacije, ki jim omogočajo čim natančnejšo oceno kreditne sposobnosti in tveganj, povezanih s posamezno transakcijo oziroma kreditojemalcem«.
Za to pa potrebujejo čim več verodostojnih informacij, od zaposlitve, virov, ki dokazujejo zmožnosti odplačevanja, sestave gospodinjstva in vzdrževanih družinskih članov, finančnih obveznosti do rednih stroškov in še bi lahko naštevali.
Stabilni prihodki, in loto ne bo težava
Dolžnost bank je namreč, da dobro preučijo, s kom imajo opraviti, zato preverijo tudi pretekla odplačevanja dolgov, morebitno trenutno zadolžitev, preverjajo pa tudi transakcije na osebnih računih. »Na primer ali je prosilec pogosto prekoračil limit ali ima nenavadne transakcije ter druge osebne okoliščine, kot sta zaposlitveni status ali starost,« pravijo na združenju bank.
Banke običajno ne zavrnejo kredita zgolj zaradi igranja iger na srečo, vendar lahko izrazita pogostost in velikost transakcij, povezanih z igrami na srečo, opozorita na povečano tveganje. In če ima prosilec sicer stabilne, zadostne prihodke ter urejeno kreditno zgodovino, to morda ne bo ključni dejavnik.
Na NLB pravijo, da samo loterija ni merilo. Konkretnega primera sicer ne želijo komentirati, ugibajo pa, ali ni bilo v ozadju še kaj, kar je banko pripeljalo do odločitve. »Kdor ima zdrave finance, ne bo 'kaznovan', če igra loto. Morda je bil loto le pika na i v celotni zadevi. Obstajajo primeri, ko stranke porabijo celo plačo za igre na srečo. Za banko je znak za alarm že, če nekdo na mesec porabi na primer 30 odstotkov prihodkov za sumljive igre na srečo in podobno. Včasih se poskušajo skriti za večjo porabo gotovine, a tudi take transakcije in dvigi ne gredo neopaženo mimo,« so povedali na NLB.
Z drugimi besedami, loto ni noben tabu ali »nevarnost«, če imate pod nadzorom svoje finančno poslovanje.
Kot zanimivost pa lahko omenimo, da imamo v Sloveniji pri gospodinjstvih trenutno več kot 12 milijard kreditov; največji delež, dobrih osem milijard, pa so krediti za stanovanja.
Sisbon pove veliko, a ne vsega
Dober Tek
Mali prikupni zalogaji za vso družino
Veliko podatkov pa banke, poleg vpogleda v poslovanje svojih strank, pridobijo tudi iz sistema Sisbon.
Na Banki Slovenije pravijo, da je to »sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb, ki je bil vzpostavljen z namenom upravljanja s kreditnim tveganjem bank, hranilnic in drugih dajalcev kreditov za zagotovitev odgovornega kreditiranja in preprečevanja prezadolževanja posameznikov«.
Podatke v sistem Sisbon posredujejo člani banke in drugi člani sistema Sisbon, ki pa so podatke dolžni posredovati takoj ob sklenitvi kreditnega posla ali kakršnikoli spremembi na poslu. »Ob tem poudarjamo, da je Banka Slovenije po Zakonu o centralnem kreditnem registru zgolj upravljavec sistema, medtem ko so člani sistema odgovorni za pravilnost podatkov. Se pa v Sisbonu ne vodijo podatki o kreditni bonitetni oceni posameznika ali katerikoli drug podatek, ki bi posameznika vnaprej profiliral z vidika njegove kreditne sposobnosti.«
Vsaka banka oziroma kreditodajalec se sam odloči, v kolikšni meri bo določen podatek vplival na odločitev glede odobritve kredita. Gre torej za povsem avtonomno odločitev vsakega kreditodajalca glede na njegovo politiko kreditiranja.
Banke tako v Sisbonu vidijo precej podatkov, razen podatka, pri kateri banki je že sklenjen kreditni posel. Prav tako se lahko preveri, kakšni podatki so o njem v sistemu Sisbon, vključno s podatkom o tem, pri kateri banki ima sklenjen kreditni posel.
Slovenci ne vplačujemo velikih zneskov
Na Loteriji Slovenije pa so prepričani, da je igranje loterijskih iger najvarnejša skupina iger na srečo in ne predstavljajo posebnega tveganja. Vseeno imajo nekaj načinov, kako se boriti proti zasvojenosti, in že nekaj let uveljavljajo dnevne in mesečne limite za spletne igralce. Letos pa so, ne glede na to, da jih zakonodaja k temu ne zavezuje, onemogočili igranje naših iger na fizičnih prodajnih mestih igralcem, ki so mlajši od 18 let.
»Naših iger se na leto udeleži več kot 1,2 milijona polnoletnih prebivalcev Slovenije, skoraj milijon prebivalcev igra loto, a igrajo za razmeroma nizke zneske. Povprečno vplačilo na posamezen račun znaša približno osem evrov,« pravijo na loteriji.
Igre so dostopne tudi na spletu in na več kot tisoč prodajnih mestih, na katerih pa lahko igralci vplačujejo tako z gotovino kot s plačilnimi karticami. Opažajo, da Slovenci radi malce več igramo in tvegamo, ko so na voljo večje denarne nagrade. Lani so tako Slovenci dobili za 113,9 milijona nagrad, loterija pa je zbrala 22,4 milijona za slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije.
