Profimedia

Študija londonskega Inštituta za strateški dialog (ISD) razkriva, da na stotine angleško govorečih spletnih strani uporabnike povezuje na članke prokremeljskega omrežja Pravda, ki po svetu širi dezinformacije. V več kot 80 odstotkih primerov so spletne strani to omrežje navajale kot verodostojen vir, kar je dalo dodatno legitimnost lažnim informacijam. Dezinformacijsko operacijo je lani odkrila francoska vlada, poroča Guardian. 

Rusija želi vplivati na velike jezikovne modele

ISD opozarja, da takšne povezave nenamerno krepijo vidnost omrežja Pravda v iskalnikih in velikih jezikovnih modelih, tudi kadar objektivno bolj verodostojni mediji trditev ne podpirajo ali jih pa celo zavračajo. Varnostni strokovnjaki že mesece opozarjajo, da Rusija poskuša s poplavo vsebin vplivati na modele umetne inteligence, kot sta ChatGPT in Gemini.

Omrežje Pravda deluje od leta 2014, letos pa je delovanje omrežja močno povečalo obseg. Maja letos se je na stran objavilo kar 23.000 člankov, kar je skoraj štirikrat več kot maja leta 2024. Članki na omrežju ciljajo globalno občinstvo v Aziji, Afriki in Evropi. Strokovnjakinja za dezinformacije Nina Jankowicz je za tuje medije poudarila, da se omrežje hitro širi v številne jezike in državne informacijske prostore.

Hranjenje umetne inteligence

Razlog za nenadno rast sicer ni povsem jasen, a raziskovalci menijo, da želi Rusija s poplavo vsebin vplivati na podatkovne nabore umetne inteligence, ki med učenjem pobira vsebino z interneta. Študije so letos že pokazale, da nekateri UI modeli občasno ponavljajo ruske dezinformacije – denimo obtožbe, da ZDA v Ukrajini razvijajo biološko orožje.

Joseph Bodnar iz ISD je za Guardian povedal, da je strategija obsežnega zasipanja interneta z informacijami učinkovita, saj omrežje Pravda uspe priti pred resnične analitike in raziskovalce, ki iščejo informacije o Rusiji. Kar 40 odstotkov vsebin, ki jih povzema zahodni splet, se nanaša na vojno v Ukrajini, ostale pa pokrivajo teme, kot je denimo ameriška notranja politika. Vsebina se širi tudi po družbenih omrežjih in dosega občinstva različnih ideoloških ozadij.

Jankowicz opozarja, da lahko naraščajoča legitimnost omrežja resno vpliva na poročanje o Ukrajini. Ker tradicionalni mediji zmanjšujejo obseg pokrivanja vojne, lahko informacijsko praznino hitro zapolnijo nekatere lažne proruske informacije, ki jih nato povzema umetna inteligenca.