Ta strokovni je organ razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, ki ga vodi dr. Nataša Bratina iz UKC Ljubljana.
Kot smo izvedeli, je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je pristojno za izvajanje novembra v državnem zboru potrjenega dopolnjenega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, poslalo vlogo za sofinanciranje klinične in predklinične študije genskega zdravila Urbagen za sindrom CTNNB1. Za njim trpi tudi deček Urban, čigar zgodba je najbolj odmevala v javnosti.
Mnenje k ustreznosti vloge poda ministrstvo za zdravje, ki pa ga oblikuje na podlagi predhodno pridobljenega stališča omenjenega strokovnega kolegija. Iz sklepa, ki smo ga pridobili v uredništvu, kolegij pozitivnega stališča glede predklinične in klinične študije genskega zdravila Urbagen ni podal zaradi administrativnih ovir. Posledično pa začetek državnega financiranja predklinične študije (še) ne more steči.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije naj bi na pomisleke razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo glede administrativnih ovir že odgovoril, vendar še čakajo na stališče kolegija, ki je podlaga za mnenje ministrstva za zdravje o ustreznosti vloge.
Kaj je v državnem zboru dejal predsednik vlade?
Izpostavljeno
Obvladajmo cvrtnik na zrak v 5 korakih
Premier Robert Golob je odgovarjal na poslansko vprašanje Andreje Živic iz poslanske skupine Svobode. Zanimalo jo je, ali vlada načrtuje sprejem dodatnih sistemskih ukrepov, ki bi pomagali otrokom s posebnimi potrebami do 18. leta. Ob tem je Živič kot primer dobre prakse pomoči države izpostavila zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Golob je v odgovoru poudaril, da je ponosen na sprejem omenjenega zakona, a dodal, da strokovna skupina oz. organ ne poda potrebnega soglasja, s katerim bi omogočili zdravljenje dečka Urbana: »Ampak veste, kaj je najbolj žalostno pri tej zgodbi? Jaz vem, da ste vsi mislili, da je stvar zaključena, in da Urban lahko gre na zdravljenje. Ne, ni. Našla se je strokovna skupina, našel se je strokovni organ, ki je ugotovil, da kljub zakonu, s katerim je parlament potrdil namenska sredstva za razvoj tega zdravila, enostavno ne da soglasja k temu, da bi se moral ta denar razdeliti na razpisu. Na razpisu, ko je bil denar namensko usmerjen, da bomo otroku rešili življenje.«
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti podlaga za neposredno državno financiranje zadnjih faz raziskav zdravil za redke bolezni
Državni zbor je dopolnitev zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti brez glasu proti sprejel 20. novembra. Dopolnitev omogoča sofinanciranje razvoja zdravila, ki ga potrebuje deček Urban, pa tudi zdravil drugih otrok z redkimi boleznimi.
V skladu z zakonodajo mora prosilec oddati vlogo na ministrstvo, pristojno za znanost. To pripravi vladno gradivo, v katerem opredeli vse ključne elemente neposredne pogodbe. Financiranje je mogoče za primere, ko gre za razvoj zdravila, ki ga izvajajo slovenske organizacije, in primere, ko razvoj zdravila poteka v mednarodnem okolju oz. sodelovanju z organizacijami iz tuije, kjer je to zaradi narave raziskave nujno potrebno. Obenem mora prosilec priložiti pozitivno mnenje Agencije za zdravila in medicinske pripomočke.
Financiranje se izvede v obliki predplačila v celotni vrednosti, in sicer preko pravnih oseb. V skladu z dopolnjenim zakonom mora sklenitev neposredne pogodbe temeljiti na predhodnem soglasju vlade, za odločitev o podpori pa je obvezno tudi pozitivno mnenje glede ustreznosti študij, ki ga podala ministrstvo, pristojno za zdravje. Slednje moralo za pripravo mnenja predhodno pridobiti pozitivno mnenje pristojnega razširjenega strokovnega kolegija. Sredstva so na posamezni primer omejena na milijon evrov.
