Zdravniška stavka traja že sedmi mesec in ni videti, da se bo kaj kmalu končala. V sindikatu Fides namreč ne popuščajo pri zahtevah. Vztrajajo pri takojšnjem dvigu plač najbolje plačanih zdravnikov. Eno od glavnih orožij, ki ga uporabljajo v pogajanjih z vlado, so opozorila o begu zdravnikov v zasebni sektor in tujino, kjer so »spoštovani in dobro plačani«.
»Razmere v javnem zdravstvu so danes nevzdržne. Zdravnice in zdravniki imamo dovolj, mnogi odhajajo in bojimo se, da bodo odhodi kmalu bistveno bolj množični,« so konec aprila opozorili v Fidesu, ki mu predseduje Damjan Polh. Šlo je za skupno izjavo zdravniških organizacij, ki so se ji pridružili tudi Zdravniška zbornica Slovenije pod vodstvom Bojane Beović in Mladi zdravniki Slovenije. Pozneje je Polh še najmanj dvakrat govoril o »množičnem odhodu zdravnikov«.
Toda očitno je šlo le za prazne besede. Katastrofične informacije o množičnih odhodih zdravnikov v tujino zaradi nizkih plač in slabih pogojev dela so se namreč izkazale za neresnične. Nasprotno, uradne evidence kažejo, da se je od začetka stavke število zdravnikov v javnem zdravstvu celo povečalo.
Več jih je in prejemajo višje plače
Aprila letos je bilo po podatkih portala plač v javnem sektorju zaposlenih kar 7.715 zdravnikov in zobozdravnikov, ki so v povprečju prejeli 4937 evrov bruto plače. Številka je višja tako v primerjavi z lanskim aprilom (7.680), kot tudi z letošnjim januarjem (7.602), ko se je uradno začela stavka. Enako je razvidno iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer podrobno beležijo podatke o storilnosti vseh zdravstvenih delavcev, tudi tistih, ki so zaposleni oziroma delajo pri koncesionarjih:
- tako je maja letos v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, torej v ambulantah, delo opravljalo nekaj več kot 4800 zdravstvenih delavcev. Decembra lani jih je delalo okoli 4700, torej dobrih sto manj. Še avgusta lani jih je bilo sicer manj kot 4600.
- podobno je v bolnišnični dejavnosti, kamor spadajo tudi operativni posegi. Tam je maja letos delalo okoli 3400 zdravstvenih delavcev, decembra lani pa 3370. Njihovo število se je torej v času stavke celo povečalo za nekaj deset.
Temu pritrjujejo tudi pojasnila največjih bolnišnic v državi. Tako v ljubljanskem kot mariborskem kliničnem centru se je namreč število zdravnikov povečalo, prav tako v izolski, novomeški in novogoriški bolnišnici. Podobno je drugod.
Vse to je v popolnem nasprotju z informacijami o množičnih odhodih zdravnikov v tujino in zasebni sektor, ki jih v javnosti že dalj časa širijo zdravniške organizacije.
Vztrajajo tudi družinski zdravniki
V zadnjih dveh letih je bilo veliko tudi razprav o pomanjkanju in (pre)obremenjenosti družinskih zdravnikov. Ti so opozarjali, da delajo preveč, za kar so preslabo plačani, omejene možnosti pa imajo pri dodatnem zaslužku. Toda tudi tu so se grožnje o množičnem odhodu izkazale za prazne.
V začetku januarja, pred začetkom stavke, je v Sloveniji delovalo 1413 zdravnikov splošne oziroma družinske medicine. Od tega jih je 1038, torej velika večina, delala v javnih zdravstvenih ustanovah. Skupaj z drugimi zdravstvenimi delavci so tvorili 1184 timov, od tega je bilo 949 splošnih ambulant, preostalo pa so bili otroški in šolski dispanzerji.
V več kot šestih mesecih se ni kaj veliko spremenilo. Zdravnikov je šest manj, a je število timov ostalo nespremenjeno. Večina je sicer zapustila Zdravstveni dom Ljubljana, od koder so že v obdobju epidemije covid-19 prihajale informacije o slabem upravljanju in problematičnih odnosih med zaposlenimi. Takrat je iz javnega zavoda odšlo kar 47 družinskih zdravnikov. Razmere v Ljubljani so se torej stabilizirale.
Medtem rezultate dajejo tudi nove ambulante. V začetku tega meseca je bilo namreč pri družinskih zdravnikih opredeljenih 1.934.363 pacientov, od tega 1.532.577 v splošnih ambulantah. To je slabih devet tisoč manj kot januarja. Toda v vmesnem času se je povečalo število opredeljenih v ambulantah za neopredeljene in ambulantah za boljšo dostopnost. Tako ima danes osebnega zdravnika »le« 400 ljudi manj kot pred šestimi meseci.
Za primerjavo: lanskega avgusta je bilo opredeljenih 1.956.603 pacientov, torej kar 11 tisoč ljudi manj.
Fides ima nižjo podporo, kot želi prikazati v javnosti
Že pred tedni so na necenzurirano.si razkrili, da splošna zdravniška stavka nima večjega vpliva na delovanje javnega zdravstva. Od januarja letos se namreč skupno število izvedenih storitev ni opazno zmanjšalo. Zdravniki v javnem zdravstvu tako ne delajo nič manj kot pred stavko.
To pomeni, da se grožnje sindikata Fides, ki je napovedoval, da bodo zdravniki zaradi neupoštevanja njihovih stavkovnih zahtev odklanjali prekomerno delo, niso uresničile. Ravno nasprotno: dogajanje kaže, da ima Fides v zdravniških vrstah precej nižjo podporo, kot želi vodstvo sindikata prikazati v javnosti.
