Andrejka Maklič iz Lucije se že od leta 2020 ukvarja s prostoživečimi mačkami. Hrani jih, skrbi za kastracijo in sterilizacijo ter plačuje stroške zdravljenja mačk. Poleg tega tudi prostovoljno zbira hrano za druge hranitelje mačk in sodeluje s piranskim zavetiščem.
»Od otroštva sem bila zelo povezana z mačkami, aktivno pa jim pomagam od leta 2020. Najprej sem jih samo hranila, potem sem se začela resneje ukvarjati z njimi. Vozim jih na kastriranje ali sterilizacijo ter plačujem stroške zdravljenja pri veterinarju. Vsak dan redno hranim 39 muc, pomagam pa še približno stotim mačkam drugih hraniteljev. Na določeni, primerno urejeni lokaciji jim hrano puščam vsak dan ob isti uri,« svojo skrb in odnos do mačk opiše Andrejka Maklič.
Njenih načinov oskrbe prostoživečih mačk vsi občani ne odobravajo, zato si prizadeva, da jim pojasni smoter takšne skrbi: »Vedno se najdejo tudi taki, ki ne podpirajo tega, kar delam. Marsikje se ljudje ne strinjajo s hranjenjem muc in potem pride do sporov, včasih tudi do groženj, sama pa poskušam zadeve vedno rešiti mirno. Stanovalci večinoma nočejo, da se hrani prostoživeče mačke, še posebej ne v njihovi okolici. Ne želijo, da se tam pušča posodice, tudi če se jih po rabi umakne ali se v njih pušča le vodo. Včasih moram ljudi celo prepričati, da se mucke polovi na njihovih vrtovih, kajti muca bo vedno tam, kjer je človek in kjer je hrana.«
Andrejka Maklič je kot glavni problem izpostavila nevednost ljudi okoli ukrepov, ki so jim na voljo, ko ne želijo prostoživečih mačk v svoji okolici. »Veliko ljudi ne ve, da za prostoživeče muce ni potrebno plačati stroškov sterilizacije in kastracije. Bojijo se omeniti, da so jih našli, ker mislijo, da bodo morali poravnati stroške, ki drugače znašajo od 50 do 100 evrov. Lažje je, če najdeno muco steriliziramo, preden zanosi in skoti mladičke,« je razložila Makličeva.
Ob tem je Makličeva omenila tudi druge vire pomoči. "Če komu ne morejo pomagati v zavetišču, se lahko obrne tudi na občino ali društva, kjer ga bodo, če ne drugega, preusmerili na primeren naslov."
Tudi zastrupitve
Pomanjkanje hrane in doma pa nista edini nevarnosti, ki prežita na prostoživeče mačke. V piranski občini so zastrupili že veliko mačk, ker so se jih ljudje želeli znebiti. »Ta problem je rešljiv, če ukrepamo, ko opazimo zgolj prvo mačko. Ponudimo ji hrano, vendar poiščemo tudi pomoč, ki vodi do kastracije in sterilizacije, sicer se eni muci v nekaj mesecih hitro pridruži še pet ali šest drugih,« poudarja Andrejka Maklič.
Da bi s skrbjo za mačke uspela doseči širši krog, je februarja odprla zavod Mačji Zen za osveščanje o pomenu sterilizacije in kastracije. Finančna podpora prihaja v obliki donacij prek socialnega omrežja facebook. »Namenjen je predvsem skrbi za prostoživeče mačke. Poleg tega, da jih še naprej hranim in lovim, obiskujem tudi predavanja, kjer ljudi obveščam in izobražujem o tej problematiki.«
