Profimedia

Gre za prispevek v višini odstotka od bruto plače oziroma odstotka od neto pokojnine. Kot smo že večkrat poročali, to v praksi pomeni, da bo zaposleni s povprečno plačo, ki znaša 2464 evrov bruto, plačal dobrih 24 evrov, enak znesek pa bo moral prispevati delodajalec. Skupaj bosta tako za dolgotrajno oskrbo plačala malenkost manj kot 50 evrov. Upokojenec s povprečno starostno pokojnino pa bo moral plačati dobrih 9 evrov. Prispevek bo prvič obračunani pri julijskih plačah oziroma pokojninah.
Ob tem se poraja vprašanje, kjer se ves ta denar zbiral. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost, se bodo sredstva zbirala na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Gre namreč za namenska sredstva, ki se lahko kot taka porabijo zgolj za potrebe dolgotrajne oskrbe.

Nadzor nad porabo sredstev iz te blagajne bo izvajal sam ZZZS, ki posledično od izvajalcev dolgotrajne oskrbe terja spoštovanje strogih pravil. Naloge ZZZS v skladu z zakonom med drugim vključujejo tudi izvajanje finančnega nadzora nad izvajalci dolgotrajne oskrbe v mreži.

Sicer pa se pobiranje prispevka izvaja po enakem postopku in na enak način kot pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Na ministrstvu so že pred časom pojasnili, da bo v primeru zaposlenih prispevek obračunan »avtomatično ob vsakem izplačilu plače, enako kot prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.« Kar zadeva samozaposlene, kmete in osebe z dopolnilno dejavnostjo, pa bo prispevek odmerjen in plačan enako kot »zdravstveni prispevki, torej prek mesečne obveznosti, ki jo ureja Finančna uprava Republike Slovenije (Furs).« Za upokojence bo prispevek samodejno odtegnjen pri izplačilu pokojnine.

Kaj državljani dobijo v zameno?

Dolgotrajna oskrba

Upokojenci kot oskrbovalci: toliko pokojnine in dopusta jim bo pripadalo od 1. julija dalje

V skladu z zakonom bodo stanovalci v domovih za starejše, ki se bodo odločili za dolgotrajno oskrbo v instituciji, od 1. decembra letos plačevali le še stroške prehrane in nastanitve, torej tako imenovani hotelski del nastanitve, storitve dolgotrajne oskrbe pa se bodo krile iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To pomeni znižanje stroškov varovancev v domovih za starejše. Po zagotovilih ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca nihče ne bo plačal več kot 740 evrov, torej bodo cene v vseh domovih pod zajamčeno pokojnino.

Zakon sicer pozna pet kategorij upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katere bodo glede na potrebe po dodatni pomoči razvrščeni upravičenci. Ti bodo upravičeni tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Upravičencem, ki bodo želeli ostati doma, pa bo na voljo denarni prejemek, namenjen kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže. Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo prav tako upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.

Prenovljena pomoč na domu

Storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti nasledila ukrep pomoči na domu, kar pomeni, da bo upravičenec dobil pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, na primer pri preoblačenju, prehranjevanju, osebni higieni. Izvajalci bodo starejšim pomagali tudi pri gospodinjskih opravilih ali nakupovanju. V tem sklopu pa uporabniku pripada tudi spremljanje zdravstvenega stanja.

Ob tem je prejšnji konec tedna začela veljati še novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je omogočila, da bodo oskrbovalci družinskega člana lahko postali tudi upokojenci, in sicer za 1,2-kratnik minimalne plače in ohranitev 40-odstotnega dela zajamčene pokojnine. Novela je uvedla še eno novost, in sicer kapico za višino stroškov nastanitve in prehrane za uporabnike domov za starejše, ki od decembra ne bodo smeli preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe.

Minimalna zajamčena pokojnine za 40 let delovne dobe trenutno znaša okoli 780 evrov. To je po besedah ministra Maljevca jasno sporočilo državljanom, da bodo od 1. decembra za domove za starejše plačevali bistveno manj.