»Zaradi povečevanja obsega živinorejske proizvodnje se ta panoga spopada s pomanjkanjem naravnih virov, hkrati pa preobremenjuje okolje z visokim ogljičnim odtisom,« je v svojem diplomskem delu na Biotehniški fakulteti v Ljubljani zapisala Lucija Remic, »hkrati pa se ljudje vse bolj zavzemajo za dobrobit živali ter želijo bolj zdravo in varno meso.« Po njenem mnenju bi bila lahko rešitev proizvodnja mesa, ki ne onesnažuje okolja, varuje živali ter poskrbi za varno in zdravo meso. Strokovnjaki lahko s tehnikami tkivnega inženirstva iz nekaj celic vzgojijo več tisoč mišičnih celic, ki tvorijo tako imenovano in vitro meso. A pot do etično in cenovno sprejemljivega mesa je še dolga.
Umetno meso ni umetno
Mnogi menijo, da je izraz »umetno meso« nekaj slabega. A strokovnjaki opozarjajo, da se izraz lahko nanaša na dva različna koncepta pridobivanja tega izdelka: meso, ki je zasnovano na rastlinski osnovi (narejeno iz rastlinskih virov, kot so soja, grah, leča, alge; posnema okus in teksturo, vendar ne vsebuje živalskih sestavin), ter laboratorijsko gojeno meso, to so dejansko proteini, ki jih gojijo v laboratorijskih pogojih iz matičnih celic živali. Postopek vključuje vzrejo celic v kontroliranem okolju, da se ustvari tkivo, podobno mesu.
Ivo Boscarol, ki je za namen razvoja laboratorijskega mesa ustanovil podjetje Tech4Meat, pravi, da meso, vzrejeno v bioreaktorju namesto na živi živali, ni umetno meso. »Gre za pravo meso, le da celica ne raste in se ne deli na živali, ampak v bioreaktorju, kjer so pogoji primerljivi s pogoji v telesu živali. Meso torej ni narejeno, ampak zraste. Vse se začne z pridobivanjem manjše količine živalskih celic, ki se opravi z minimalno invazivnim postopkom, brez posledic za življenje živali,« pojasnjuje.
Začetki pri Nasi
Sami začetki vzgoje umetnega mesa segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja; pri upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so povedali, da so se prvih poskusov lotili pri vesoljski agenciji Nasa, so pa leta 2013 na univerzi v Maastrichtu predstavili prvi burger iz laboratorija. »Leta 2020 je Singapur prvi odobril prodajo gojenega mesa, Eat Just je dobil dovoljenje za prodajo gojenih piščančjih izdelkov. Industrija gojenega mesa je še vedno v razvoju in raste, podjetja po vsem svetu si prizadevajo povečati proizvodnjo, izboljšati učinkovitost in znižati stroške, da bi bilo gojeno meso cenovno dostopno,« še pravijo na upravi za varno hrano. Sicer v Evropi na tem področju prednjači Nizozemska, na svetu pa je registriranih več kot 150 laboratorijev, ki se ukvarjajo s kultiviranim mesom. »Po dostopnih podatkih jih približno štirideset intenzivno razvija to meso; v državah, kjer primanjkuje površin za pridelavo, so meso iz bioreaktorjev že zakonsko dovolili. Na primer v ZDA, Izraelu, Singapurju, v Evropi pa ravno na Nizozemskem,« še pravi Boscarol. A so tovrstno meso medtem v Italiji že prepovedali.
Podnebje nas bo prisililo v iskanje alternativ
Zaradi podnebnih sprememb bo kmetijstvo na prostem ali v krhkih steklenjakih vsako leto večji izziv, vse bolj bo otežena tudi pridelava krme za intenzivno rejo. Zato je Boscarol prepričan, da se bo tako imenovano »naravno«, »ekološko« in »zeleno« počasi primorano seliti v pridelavo v zaprtih prostorih in bo postajalo vse bolj »laboratorijsko«, če bomo seveda hoteli prehraniti vsak dan večjo svetovno populacijo. »Realnost v kmetijstvu je že v veliko predelih sveta krepko drugačna kot v naši deželici pod Alpami, ki je še vedno v 70 odstotkih prekrita z zelenimi površinami. A tudi tu bomo zelo kmalu imeli težave. Precej ljudi ne je mesa iz etičnega predsodka, saj se jim zdi izjemno nehumano, da zaradi prehrane človeštva redimo v nehumanih pogojih in dnevno zakoljemo nekaj deset milijonov živali.«
Mesno alternativo čaka veliko preprek
Čeprav je tudi po mnenju uprave za varno hrano gojeno meso obetavna alternativa, pa so trenutno nadomestki dražji od mesa. Proizvodni stroški so višji kot pri klasičnem mesu, količina proizvedenega pa je omejena, kar za zdaj onemogoča komercialno sposobnost poslovnega preživetja. »Za pomemben prispevek tovrstnih izdelkov na trgu bi morali najprej dokazati skladnost s predpisi in varnost, tako z zdravstvenega kot okoljevarstvenega vidika. Raziskav o prehranskem vplivu nadomeščanja mesa je malo, zato bo proces počasen,« menijo na upravi za varno hrano in poudarjajo, da se alternativni viri v EU praviloma srečujejo z negativnim odzivom potrošnikov.
Boscarol sicer meni, da se ljudje tradicionalno bojimo in otepamo sprememb ter smo mojstri v generiranju teorij zarot, kasneje pa novosti ne le sprejmemo in uporabljamo, temveč jih celo zagovarjamo. »Tako je tudi s kultiviranim mesom. Tam, kjer pridelava ni problem, so odpori večji, in tako bo ostalo, dokler ne bo meso, gojeno na živalih, postalo predrago in bodo ljudje kultivirano meso kupovali tudi zaradi cene. V nekaj letih lahko postane nekajkrat cenejše od gojenega na živalih. Vse več je držav, kjer proizvodnjo dovoljujejo.«
Slovenci smo bolj tradicionalisti
V Sloveniji strokovnjaki menijo, da je treba pripraviti zadostno znanstveno podlago in celovito oceno vpliva takšne proizvodnje in proizvodov, tudi z vidika vplivov na tradicionalne načine pridelave, vplivov na okolje in energijske porabe. »Upoštevati je treba vplive na okolje, zdravje ljudi in živali ter družbeni in energetski vidik alternativnih metod pridelave. Evropska komisija podpira znanstveni pristop EFSA in poudarja ozaveščanje potrošnikov, ki morajo imeti na voljo opolnomočeno možnost izbire svoje prehrane,« poudarjajo na upravi za varno hrano.
Vplivi na živinorejo
Kultivirano meso bi sicer utegnilo imeti negativne gospodarske posledice v celotni kmetijski in živinorejski panogi, prav tako bi lahko negativno vplivalo na obdelanost površin. Alternativni viri lahko pokrijejo le del potreb po mesu, pri gojenem mesu pa je odprtih še več drugih vprašanj. »Na primer uporaba antibiotikov, alternativa je gojenje v sterilnih pogojih, kar pridelavo zelo podraži. Ali uporaba seruma nerojenih telet, nadomestek neuspešno iščejo že dolgo, gre za zelo drago sestavino. Vse navedene izzive bo treba rešiti, preden bo gojeno meso lahko v splošni uporabi,« so še prepričani na upravi za varno hrano.
Iva Boscarola pa ne preseneča, da je ob poplavi negativnih komentarjev v javnosti ob novici, da je ustanovil podjetje za razvoj kultiviranega mesa, največ pozitivnega odziva dobil prav med mladimi kmeti, ki ostajajo na kmetijah in iščejo alternative pridelavi hrane na prostem: »Neverjetno, koliko se jih je obrnilo na nas in spraševalo, ali bi lahko v sedanjih hlevih in na piščančjih farmah delno pridelovali tudi meso v bioreaktorjih. In ravno tu jaz vidim rešitev. Kombinacijo obeh načinov pridelave hrane, da bomo lahko tudi v prihodnje prehransko samozadostni. Kultivirano meso je bodoča dopolnitev mesu, pridelanemu na živalih.
