Ko se je Slovenija zvijala v primežu epidemije koronavirusa in omejitev, ki jih je ta prinesla, je takratna vlada precej velikodušno posegla v državno malho in podjetjem in podjetnikom namenila kar dve milijardi evrov pomoči v različnih oblikah. Pri tem so bili postavljeni določeni pogoji, izpolnjevanje katerih pa se v času krize ni natančno preverjalo. Vsak upravičenec je moral sam izračunati in preveriti, ali pogoje izpolnjuje ali ne. To je bilo precej zahtevno opravilo, saj so se pogoji spreminjali, v odlokih so bili mestoma slabo ubesedeni, in pogosto je bilo treba po tem, ko je vlada ukrepe sprejela, počakati še na Finančno upravo Republike Slovenije (Furs), da je podala pravilno interpretacijo tistega, kar so si politiki zamislili.
Nepričakovan poziv
V časih, ko je življenje praktično obstalo in je bil ogrožen obstoj marsikaterega podjetja in podjetnika, je kar 51 tisoč samostojnih podjetnikov in drugih upravičencev prejemalo mesečni temeljni dohodek (MTD). Eden od teh je tudi naš bralec, recimo mu Igor (pravo ime hranimo v uredništvu), ki se ukvarja s poučevanjem plesa. Pred dnevi je prejel poziv, naj vrne več tisoč evrov pomoči, saj so na Fursu ob pregledu ugotovili, da ni izpolnjeval pogojev. »Ko sem odprl pošto, me je skoraj kap. Jaz sem na ta denar že popolnoma pozabil. Tudi pritožbe ne bi znal napisati. Kdo pa se sploh še spomni, pod kakšnimi pogoji so pred dvema letoma nakazovali ta sredstva,« nam je obupan dejal v telefonskem pogovoru. Kot je nam je povedal, je denar potreboval za preživetje. »Čez noč sem ostal brez dela. Treningi so bili prepovedani. Ukrepi so se sicer poleti sprostili, a treningov takrat praviloma ni, jeseni pa so spet vse zaprli in obsojen sem bil na životarjenje. Vmes sem poprijel tudi za druga dela in si, kot kaže, s tem naredil več škode kot koristi,« je še potarnal. Kot pravi, je šokiran nad dejstvom, da je že dve leti od konca epidemije, Furs pa denar terja šele zdaj. »Ne vem, kje naj zdaj najdem tako vsoto,« je potožil.
Denar vrača vsak peti prejemnik MTD
Na Fursu pojasnjujejo, da za koronske pomoči tako kot za druge davčne zadeve velja petletni zastaralni rok, v katerem lahko (ne)upravičence pozovejo k vrnitvi sredstev. Absolutni zastaralni rok, ki velja tudi za zadeve, ki že potekajo, je deset let. Nadzore prejemnikov koronskih pomoči so na Fursu začeli jeseni 2022 in jih bodo izvajali vsaj še do konca letošnjega leta. Kot kaže, bodo pregledali vse prejemnike. Do zdaj je bilo med drugim izdanih že 10.716 odločb o vračilu MTD, 7276 odločb za plačilo oproščenih prispevkov, okoli 10.000 odločb za vračilo nadomestila plače delavcem, ki so bili na čakanju. Podatki kažejo, da je moralo vsaj del MTD vrniti več kot 20 odstotkov tistih, ki so ga prejeli, številka pa bo zagotovo še narasla. Velik del teh odločb je bil izdan na podlagi »samoprijave«, kar pomeni, da so prejemniki finančno upravo sami obvestili, da so poslovali bolje, kot so pričakovali, denar pa vrnili. Tiste, ki niso vedeli, da ne izpolnjujejo pogojev, k vračilu, kot zapisano, poziva Furs. Leta 2022 so izdali približno 1200 pozivov, lani približno 3300 pozivov, letos pa je bilo do zdaj poslanih okoli 1000 pozivov.
Tudi na obroke
Čeprav je rok za samoprijavo potekel že leta 2022, imajo prejemniki pomoči še vedno možnost sami sporočiti Fursu, da pogojev niso izpolnjevali, in denar vrniti ter se izogniti nadzoru. Ob nevračilu določenih vrst pomoči so predvidene tudi dokaj visoke globe, a kot pravijo na finančni upravi, do zdaj niso izrekli še nobene. Zavezanec mora denar načeloma vrniti v 30 dneh po prejemu odločbe, a Furs pod določenimi pogoji omogoča tudi obročno vračilo. Do zdaj je država od 2,14 milijarde evrov izplačanih pomoči dobila povrnjenih 177,21 milijona evrov.
