Vsi zaposleni v Sloveniji morajo do 1. julija prejeti regres za letni dopust. Odlog plačila, najkasneje do 1. novembra, je mogoč zgolj v podjetjih v likvidnostnih težavah, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Najnižji znesek letošnjega regresa je 1253,90 evra, kolikor je trenutna bruto minimalna plača. Podjetja v Sloveniji so po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) dolžna delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, tistim, ki delajo del leta (ali krajši delovni čas), pa sorazmerni del. Regres do višine 2343,89 evra, kolikor znaša od petka zadnja znana (za april) povprečna bruto plača v Sloveniji, je oproščen plačila davkov in prispevkov. V obdobju, ko se na slovenskem trgu dela bije oster boj za delavce, podjetja regres uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, stimuliranje in privabljanje (tudi ohranjanje) delavcev, še posebno je to zadnja leta opazno v trgovski dejavnosti.
Delavcu ob neizplačilu ostane le tožba
Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznujeta tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti. Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je v Sloveniji, vsaj uradno, vse manj, je razvidno iz podatkov, ki jih je posredovala Finančna uprava RS (Furs). Takih, ki so predlagali obračune za izplačilo plač, ne pa tudi obračunov za izplačilo regresa za letni dopust, je bilo lani 8807, predlani 9057, leta 2021 10.383, leta 2018 pa še 26.803. Iz poročil inšpektorata za delo sicer vseeno izhaja, da je neizplačilo regresa še vedno najpogosteje ugotovljena kršitev na področju nadzora delovnih razmerij. Delavci se lahko v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja s prijavo obrnejo na inšpektorat za delo. A inšpektor za delo lahko delodajalca kaznuje le za že storjene prekrške in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje predpisov v prihodnje, ne more pa doseči poplačila terjatev iz naslova dodatkov za delo in regresa delavcu. Delavec, ki želi doseči izplačilo regresa, ima na voljo le tožbo zoper delodajalca.
Goran Lukić, predstavnik Delavske svetovalnice, jasno pove: »Nepravilnosti pri izplačilih regresov so pretežno pri manjših delodajalcih, pri čemer izstopajo tisti v gradbeništvu. Zgodi se, da je na papirju vse v redu, v praksi pa še zdaleč ne. Zgodi se, da je regres posameznim delavcem nakazan, nato pa ga razni delodajalci 'poračunajo' s stanarinami za stanovanja, v katerih delavci prebivajo, ali v obliki regresa poračunajo njihove oddelane nadure. Oškodovani so zlasti tuji delavci, v zadnjem obdobju predvsem Indijci ali Nepalci, ki slovenskega jezika in naše zakonodaje ne poznajo. Velikokrat so žrtve izsiljevanja in drugega nasilja ter groženj, da jih bodo vrnili v tujino. Tovrstni delodajalci, ki so velikokrat različne neregistrirane in nezakonite agencije za posredovanje dela in delavcev, pa se na delovno inšpekcijo preprosto požvižgajo.«
Ocenjuje se, da približno deset odstotkov delodajalcev ne izplačuje (pravilno) regresa, verjetno pa je ta delež v praksi še višji, ko se pogleda v ozadja določenih izplačil. V oči bode tudi, da nekateri delodajalci, predvsem trgovci, del regresa, čeprav je to običajno nad zakonsko minimalno določenim zneskom, izplačujejo kar v različnih trgovskih bonih. »Rešitev vidim v boljši povezanosti med Fursom in delovnim inšpektoratom, predvsem pri izmenjavi podatkov, s čimer bi bilo za inšpektorje potrebnega tudi manj terenskega dela in s tem bi lahko opravili nadzor nad morebitnimi nepravilnostmi pri večjem številu podjetij. Tudi urgentne hitre ekipe, ki so jih obljubljali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so že utonile v pozabo. Za delavce, ki se obračajo na nas, pa se večinoma izplačujejo minimalni regresi, torej v višini bruto minimalne plače, ki je letos 1253,90 evra. Z izplačili višjih regresov so začeli 'tekmovati za kader' trgovci, a še vedno bi morala biti temelj ustrezna osnovna plača delavca, višji regres pa je lahko le korektiv te plače,« meni Lukić.
Kolikšni so konkretni zneski regresa?
Regres v skupini Gorenje (Hisense), ki v Sloveniji zaposluje 5700 ljudi, je bil v znesku 1800 evrov izplačan 20. junija. Žan Zeba, predsednik Sindikat SKEI Gorenje, pove, da ga veseli, ker se uspejo z vodstvom podjetja in lastniki vsako leto dogovoriti za 200 evrov višji regres, izboljšujejo pa se tudi plače zaposlenih. Zebo navdaja z optimizmom, da je skupina Hisense v zadnjem obdobju tržni delež v Evropi s štirih povečala na šest odstotkov, obenem pa povečuje delež proizvodnje v Sloveniji. Primanjkljaj zaposlenih pa bo v prihodnje treba reševati tako s tujimi delavci kot z avtomatizacijo proizvodnje, s slednjo bo zagotovljena tudi ustrezna konkurenčnost, meni sindikalist SKEI Gorenje.
V Perutnini Ptuj so 1969 zaposlenim v vseh njihovih podjetjih v Sloveniji 18. junija izplačali neto regres 1950 evrov (lani 1850 evrov neto), 435 zaposlenih pa je dobilo del regresa, če niso bili zaposleni celotno koledarsko leto.
Kje so bili regresi najvišji?
Nad 2000 evrov regresa so letos izplačali v Zavarovalnici Triglav (2705 evrov), v Novi KBM (2462 evrov), v Telekomu Slovenije in pri Henklu Maribor (2427 evrov), NLB z 2554 zaposlenimi, Delavski hranilnici s 350 zaposlenimi in v Salusu (2348 evrov), Luki Koper (2333 evrov), Goodyear Slovenija ter v Krki oziroma v Termah Krka s 7493 zaposlenimi v Sloveniji (2318 evrov), Kapitalski družbi (2300 evrov), v Slovenskih državnih gozdovih - SiDG in Impolu (2280 evrov), v Zavarovalnici Sava s 1037 zaposlenimi, Belektronu, ki je v lasti enega najbogatejših Slovencev Boštjana Bandlja, in v LTH Castings (2200 evrov), pri Darsu s 1243 zaposlenimi (2170 evrov) in 2TDK (2150 evrov). Lidl, Spar, Eurospin, Trgovine Jager (Jagros), Slovenski državni holding - SDH, Pošta Slovenije s 6348 zaposlenimi, Cinkarna Celje, Steklarna Hrastnik, ki je v lasti najpremožnejše slovenske družine Lah, Hidria in večina družb skupine Sij (razen v najmanjši koroški proizvodni družbi SIJ ZIP center, kjer je bilo izplačanih 1500 evrov) so zaposlenim namenili natanko 2000 evrov letnega regresa. Od drugih podjetij v (delni) državni lasti so imeli v Petrolu s 3255 zaposlenimi 1850 evrov regresa. Javni uslužbenci so letos prejeli regres v višini minimalne plače – 1253,90 evra neto, in to že marca s februarsko plačo.
Zaposlenim v Tušu so 18. junija izplačali 1400 evrov regresa. Od tega so jim 1255 evrov nakazali na bančni račun, 145 evrov pa na kartico Tuš. V Žitu so več kot 1100 zaposlenim regres nakazali maja, znašal pa je 1700 evrov. Hofer je regres več kot dva tisoč zaposlenim izplačal junija, v višini 1800 evrov neto za polni delovni čas.
