Vojna v Ukrajini in energetska kriza, obilica denarja, ki je bila poslana v obtok ob reševanju krize, ki jo je povzročila epidemija covida-19, ter prekinjene dobavne poti so cene osnovnih dobrin, ki so na področju EU mirovale več let, čez noč poslale v nebo. Na visoko inflacijo se je Evropska centralna banka (ECB) odzvala z višanjem obrestnih mer. Potem ko so bile več let celo negativne, se je leta 2022 vse obrnilo na glavo in obrestne mere so začele rasti, z njimi so se seveda dražili tudi krediti. Inflacija se je v zadnjem letu dni umirila. Snovalci evropske denarne politike se že več kot desetletje trudijo, da bi jo stabilizirali pri dveh odstotkih, a jim nikakor ne uspeva.
Prvi rez po štirih letih
Čeprav inflacija še vedno niha in še ni dosegla ciljne ravni, se je ECB odločila, da začne obrestno mero nižati. V četrtek je po tem, ko je obrestno mero kar 10-krat zvišala, le to s 4,5 odstotka znižala na 4,25 odstotka. Gre za prvi rez v vsaj katero od obrestnih mer od septembra 2019 in za obrat v denarni politiki, ki jo je ECB začela zaostrovati pred skoraj dvema letoma. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa bo odslej pri 3,75 odstotka. Obe obrestni meri še vedno vztrajata na najvišjih ravneh od uvedbe evra, a simbolno sporočilo je jasno. »Za znižanje obrestnih mer smo se odločili, ker se je v zadnjih mesecih okrepilo zaupanje v nadaljnje gibanje inflacije,« je razloge za rez po seji sveta strnila predsednica ECB Christine Lagarde. Po njenih besedah so se z znižanjem strinjali vsi člani sveta razen enega. »Naša odločitev temelji na makroekonomskih podatkih, ki kažejo na okrevanje gospodarske aktivnosti in nadaljnje postopno upadanje inflacije. Ob upoštevanju teh podatkov zadnje napovedi, s katerimi smo se seznanili včeraj, kažejo, da se bo gospodarsko okrevanje ob robustni zasebni potrošnji v letošnjem letu nadaljevalo,« je v četrtek povedal Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije.
Znižanje se je napovedovalo
Znižanje obrestnih mer je bilo pričakovano in ga je pred tem napovedovalo tudi gibanje euriborja. Trimesečni euribor je vrh dosegel konec novembra, ko je celo presegel mejo štirih odstotkov, nato je začel pot navzdol in se trenutno giblje pri 3,75 odstotka. Šestmesečni euribor je vrh dosegel lani oktobra, ko je bila obrestna mera 4,14 odstotka, danes pa je pri 3,74 odstotka.
Nižji obroki kreditov
Padcev obrestnih mer se veselijo predvsem tisti, ki so se zadolžili po variabilni obrestni meri. Ti so zadnje dve leti lahko le nemočno gledali, kako so se višale njihove mesečne obveznosti. Prav tako se lahko počasi načrtovanja investicij lotijo tisti, ki so jih od zadolževanja odgnale visoke obresti. Pa poglejmo, kakšna razlika nastane pri znesku mesečnega obroka stanovanjskega kredita v višini sto tisoč evrov pri dobi odplačevanja 20 let. Če smo sklenili kredit z variabilno obrestno mero, v času, ko je bil euribor na višku, ob tem pa imeli še pribitek 1,5-odstotne točke, je bila naša skupna obrestna mera 5,64 odstotka. To pomeni, da je ob začetku plačevanja naš mesečni obrok znašal 695 evrov in nekaj centov. Če bi banka obrestno mero uskladila z euriborjem danes, bi se obrok znižal na 673 evrov. Dvajset evrov manj se morda ne zdi veliko, a če to pomnožimo z 240 obroki, kolikor jih odplačamo v 20 letih, to pomeni, da bi prihranili kar 4800 evrov.
Visoki prihranki
Tako kot se je na prihajajoče znižanje obrestnih mer že predčasno odzval euribor, tako je tudi večina slovenskih bank že znižala fiksne obrestne mere. Večina bank je v zadnjih dneh le te znižala že drugič v zadnje pol leta. Če so se fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila ob začetku leta v večini bank gibale na ravni štirih odstotkov, v nekaterih bankah celo čez, danes banke za kredite z odplačilno dobo do 20 let oglašujejo obrestne mere, ki se gibljejo med 3,50 in 3,80 odstotki. Kakšna je razlika? Če bi vzeli sto tisoč evrov kredita z odplačilno dobo 20 let ob začetku leta pri banki z najmanj ugodno ponudbo, bi naš mesečni obrok znašal 613 evrov mesečno, če bi ga vzeli danes pri banki, ki ponuja kredite s 3,5-odstotno obrestno mero, bi naš mesečni strošek znašal »le« 580 evrov mesečno. V 20 letih to pomeni celo 7920 evrov prihranka.
Kdaj nižje položnice?
Tisti, ki že imajo sklenjene kredite z variabilno obrestno mero, lahko v prihodnosti pričakujejo, kot smo že pisali, nekoliko nižje mesečne obroke. Banke in lizing hiše običajno višine anuitet usklajujejo z višino euriborja dvakrat letno, o spremembi obrestne mere pa svoje kreditojemalce tudi pisno obvestijo.
Bodo banke posojale več?
Kreditojemalci lahko ob teh znižanjih obrestnih mer začutijo kanček olajšanja, več posla si lahko obetajo tudi v bankah, kjer se v zadnjih mesecih srečujejo s močnim upadom povpraševanja po kreditih. Podatki Banke Slovenije kažejo, da je obseg novih posojil gospodinjstvom rasel vse do pomladi 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini ter se je začela rast inflacije in obrestnih mer. Obseg novih posojil s fiksno obrestno mero nad 10 let se je zmanjšal z 224 milijonov evrov na zgolj 72 milijonov evrov junija 2023. S prvim znižanjem obrestnih mer v bankah in nižanjem euriborja pa se počasi začenja tudi dvig obsega novih posojil, ki je marca letos znašal nekaj manj kot 90 milijonov evrov. Z znižanjem obrestnih mer bodo tako morda končno prišle do izraza omilitve makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov, ki jih je Banka Slovenije sprejela julija 2023. Sprostitev pogojev kreditiranja je sicer imela kratkotrajni učinek, ki je viden v rahlem povečanju obsega novih kreditov v nekaj mesecih po sprejetju ukrepov Banke Slovenije, a zagotovo ne takega, kot so si ga želele banke.
Kaj pričakovati v prihodnje?
Se bo nižanje obrestnih mer nadaljevalo tudi v prihodnje? Evropska centralna banka je v svojih izjavah zelo previdna. »O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije ter intenzivnost transmisije denarne politike,« so pojasnili v svetu ECB prejšnji teden, glede ravni ključnih obrestnih mer pa se še naprej ne želijo zavezovati vnaprej. Največja ovira pri nadaljnjem nižanju so predvsem vse višje cene storitev in naraščajoči stroški dela.
