A pozor, marsikdo ne ve za »orodje«, ki ga v tem primeru lahko uporabi in si zagotovi obravnavo po drugi poti. Poglejmo, za kaj gre. Na napotnici je vaš zdravnik s stopnjami nujnosti, ki so »redno«, »hitro«, »zelo hitro« in »nujno«, opredelil, v kakšnem času naj steče vaša obravnava. Ob tem naj razjasnimo, kakšne časovne razpone opredeljuje vsaka od štirih. Če imate na napotnici navedeno stopnjo nujnosti »redno«, vas morajo obravnavati v največ šestih mesecih, pri stopnji »hitro« vas morajo obravnavati v treh mesecih, s stopnjo nujnosti »zelo hitro« vas mora naše zdravstvo obravnavati v 14 dneh, pri stopnji nujnosti »nujno« pa v 24 urah. Če vam obravnave noben slovenski izvajalec zdravstvenih storitev ne more nuditi v času, ki je določen, lahko uveljavljate pravico do zdravstvene obravnave v tujini.
Preden pa zaženete ta postopek, kar predstavlja vlogo, ki se jo odda na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), morate biti vpisani v čakalni seznam pri izvajalcu v Sloveniji, dodeljen vam mora biti tudi termin pregleda. Pomembno orodje za vas, ko izbirate, h komu boste šli na pregled in kako dolge so pri njem čakalne vrste, je portal narocanje.ezdrav.si.
Prej morajo biti izčrpane vse možnosti
Pomembno
Zavarovana oseba ima pravico do odobritve pregleda, preiskave ali zdravljenja v državi, v kateri velja pravni red Evropske unije, oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, in v Sloveniji ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, so informacije na spletni strani ZZZS.
Ko je prej omenjeno izpolnjeno, oddajte vlogo, nato bo ZZZS v postopku odobritve zdravljenja v tujini ugotavljal, ali je najdaljša dopustna čakalna doba za določeno storitev presežena in ali v Sloveniji ni drugega izvajalca, kjer ta ne bi bila presežena. »Če ZZZS ugotovi, da je najdaljša dopustna čakalna doba presežena pri vseh izvajalcih v Sloveniji, vam odobri zdravljenje v državi EU, EGP (Evropski gospodarski prostor) ali Švici (izda odločbo o odobritvi načrtovanega zdravljenja v tujini). Če ZZZS ugotovi, da najdaljša dopustna čakalna doba ni presežena in je v Sloveniji vsaj en izvajalec, ki lahko opravi zdravljenje v okviru najdaljše dopustne čakalne dobe, ZZZS ugotavlja, ali je presežen razumen čas. Za ugotovitev, ali je presežen razumen čas, ZZZS zaprosi kliniko ali inštitut za pisno mnenje o tem, ali glede na vašo uvrstitev na čakalni seznam čakalna doba presega razumen čas. Po pridobitvi mnenja pristojne klinike ali inštituta ZZZS odloči o utemeljenosti zdravljenja v tujini (izda odločbo o odobritvi načrtovanega zdravljenja v tujini),« na svoji spletni strani pojasnjuje ZZZS.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo preverili, koliko Slovencev uveljavlja to storitev. Do odgovora lahko pridemo s številom odobrenih vlog, podatka o tem, koliko je bilo število vseh sprejetih vlog po letih, nam ne dajo: »Leta 2023 je ZZZS odobril 59 vlog za zdravljenje v tujini zaradi presežene dopustne čakalne dobe ali razumnega časa v Sloveniji. Največ prejetih vlog se je nanašalo na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskav CT, opravljenih na Hrvaškem. Podobno velja za pretekla leta,« so sporočili. Leta 2022 so sicer odobrili 69 vlog, leta 2021 37, leta 2020 22, 27 vlog pa leta 2019, kar vse je relativno malo. Najverjetneje je to posledica slabega poznavanja pravice in njenega uveljavljanja.
Nevarno čakanje
Vlada je sicer prejšnji teden na predlog ministrstva za zdravje sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Ta prinaša novosti tudi na področju čakalnih dob. Načrtovana je uvedba tako imenovanega faktorja relativno čakajočih, je pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Faktor bo prikazoval, koliko časa čaka posameznik na neko zdravstveno storitev glede na najdaljšo dopustno čakalno dobo pri določeni stopnji nujnosti. Faktor bo vključen v informacijske sisteme javnih zdravstvenih ustanov in jim bo pomagal pri naročanju pacientov na proste termine.
Na podlagi tega bo vzpostavljen seznam najdlje nedopustno čakajočih, oskrba pa bo najprej ponujena tistim, ki čakajo relativno najdlje glede na stopnjo nujnosti. Za obravnavo pacientov s tega seznama bodo izvajalci tudi dodatno stimulirani, so pojasnili na ministrstvu.
Na področju specialistične ambulantne obravnave je uredba usmerjena v spodbujanje prvih pregledov. »Prvi pregledi so tisti, ki pacientom omogočajo vstop v zdravstveni sistem,« je pojasnila ministrica. Na ministrstvu so ob tem v sporočilu za javnost opozorili, da je čakanje na prvi pregled lahko nevarno. Tako je v uredbi pri vsaki zdravstveni dejavnosti določeno najnižje število prvih pregledov, ki jih bo morala vsaka ambulanta opraviti v tem letu. Za ginekologijo je predvideno najmanj 2100 pregledov, za infektologijo 4085, za okulistiko 2615, za ortopedijo pa 3254.
Če bo ekipa posamezne ambulante zahteve dosegla ali presegla, bodo vsi prvi pregledi, opravljeni v tem letu, plačani po 30 odstotkov višji ceni. Če zahtev ekipa ne bo dosegla, bodo izvajalcu odvzeli delež programa v višini deleža neopravljenega minimalnega števila prvih pregledov, vendar do največ 10 odstotkov.
