Civilna iniciativa Glas ljudstva poziva vlado, "naj poveže spontane in parcialne akcije zbiranja prispevkov, ki odražajo pripravljenost državljank in državljanov Slovenije, da solidarno pomagajo pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav, vendar ne sežejo do vseh prebivalk in prebivalcev, ki bi bili pripravljeni pomagati".
"Predlagamo povečanje obstoječega solidarnostnega prispevka v taki višini, da bo občutno omilil potrebo po zniževanju družbenega standarda, ki bo sicer neizogibno sledilo. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da velik delež državljanov podpira večji solidarnostni prispevek, kot ga je uzakonila vlada. Načelno strinjanje s prispevkom sta izrekli kar dve tretjini anketirancev. Dve tretjini državljanov soglaša, da bi morali za odpravo posledic katastrofalnih poplav solidarno in po svojih močeh prispevati vsi državljani, 44 odstotkov pa jih soglaša, da bi vsi zaposleni in upokojenci eno leto prispevali 1 odstotek svojih dohodkov," pojasnjujejo v sporočilu za javnost.
Predlog vlade podcenjuje pripravljenost državljanov
V Glasu ljudstva menijo, da 0,3 odstotni prispevek od dohodninske osnove, ki ga je uvedla vlada, podcenjuje pripravljenost državljanov, da se odrečejo delčku svojega dohodka: "Državljani z neto dohodkom okrog 500 evrov na mesec (pod tem dohodkom bodo prispevka oproščeni) bodo prispevali 1,4 evra na mesec, posameznik s povprečno plačo 4,4 evra, predsednik vlade 12,5 evra in predsednik uprave NLB z dvesto tisočaki letne neto plače 65 evrov na mesec. Temu ustrezno bo tudi zbrana vsota denarja majhna. Ob tem vlada celo napoveduje, da tudi tega prispevka zaposleni v večini primerov ne bodo prispevali v denarni obliki, temveč z delovno soboto, ki jo bodo plačali delodajalci. Delovna sobota je smiselna samo v tistih delovnih organizacijah, kjer bodo zaposleni v resnici ustvarili dodatni dohodek. Gospodarske okoliščine kažejo, da se bo to zgodilo le v redkih primerih, zato bodo delodajalci ta novi strošek na različne načine prenesli na zaposlene. Menimo, da je veliko bolj transparentno, predvsem pa v prid krepitve solidarnosti in socialne kohezije, da državljani takoj vedo, koliko denarja prispevajo za obnovo, namesto da se jim ga bo na daljši rok odvzelo z zamrzovanjem plač, odpuščanjem in znižanjem družbenega standarda."
Potreben korekten dogovor med državo in državljani
Ob povečanju solidarnostnega prispevka predlagajo korekten dogovor med državo in državljani: "Država naravne katastrofe ne sme uporabiti kot razlog za odlaganje pogajanj o odpravi plačnih in pokojninskih nesorazmerij in za zniževanje družbenega standarda na področju zdravstva, šolstva in socialne varnosti, zaposleni in upokojenci pa se morajo zavezati, da solidarnostnega prispevka ne bodo uporabili kot argument za povečanje plač in pokojnin. Menimo, da so državljani pripravljeni žrtvovati delček svojega osebnega standarda iz dveh razlogov: da prispevajo k hitrejšemu odpravljanju posledic nesreče, ki je prizadela del njihovih sodržavljanov, in da preprečijo posledice, ki bi z znižanjem družbenega standarda prizadele vse. Vladi predlagamo, naj obstoječi solidarnostni prispevek spremeni v progresiven prispevek v razponu od 0,8 do 2,4 odstotka, ki ga plačujejo vsi državljani, z izjemo tistih, ki prejemajo denarno socialno pomoč in/ali živijo pod oz. na pragu revščine. Prispevek naj se obračuna kot dodatek pri mesečni akontaciji dohodnine, kar bo bistveno zmanjšalo potrebo po novem administriranju. Delovne sobote naj uvedejo le tisti delodajalci, ki jim bo dodatno delo zaposlenih v resnici povečalo prihodek. Na ta način bi v letu dni zbrali vsaj 300 milijonov evrov."
Naravna katastrofa je priložnost, da okrepimo zavedanje, kako smo odvisni drug od drugega in kako že na zelo bližnji rok ne bomo preživeli brez solidarnosti, so še poudarili.
