V spletnih prevarah za več kot 28 milijonov evrov škode, kaj lahko storijo žrtve?
V Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so v četrtek opozorili na občuten porast novih spletnih goljufij. Pojavljajo se spletni oglasi, ki vodijo na različne oblike prevar. Kaj sploh lahko stori žrtev?
V zadnjem obdobju je zaznati zlasti porast števila spletnih oglasov, ki vodijo v različne oblike prevar z namenom finančnega oškodovanja uporabnikov. Oglasi se pojavljajo predvsem kot sponzorirane objave na družbenih omrežjih, kot je Facebook, pri čemer običajno zlorabijo podobe različnih znanih osebnosti in blagovnih znamk. Pojavljajo se tudi na različnih portalih prek oglaševalskih mrež. Če uporabnik klikne katerega od teh oglasov, ga ta pogosto preusmeri v investicijsko prevaro.
Oglasi se skrivajo pod različnimi obljubami o dobrem zaslužku z delom od doma in velikimi donosi brez tveganja. Gre za prevare, v okviru katerih so lopovi v lanskem letu Slovence oškodovali za skupno več kot 19 milijonov evrov, pri čemer povprečni znesek oškodovanja znaša več kot 27.000 evrov. Težava seveda ni omejena na Slovenijo, saj o prevarah poročajo odzivni centri širom Evrope.
Žrtve lahko ob tem naletijo še na eno prevaro. Ker pogosto iščejo pomoč pri povračilu izgubljenega denarja, jih lahko nato doleti še nova prevara s povračilom sredstev (Recovery Scam), kjer se prevaranti predstavljajo kot strokovnjaki za povračilo sredstev, svoje storitve pa oglašujejo na omrežju Meta, pod okrilje katerega spada tudi Facebook. Za prepričljivejšo krinko kopirajo podobo in imena slovenskih institucij, kot so policija, finančna uprava in različna ministrstva. S tem promovirajo objave na Facebooku o pregonu kriminalcev in obljubljajo pomoč oškodovanim.
Lažne spletne trgovine
Pri SI-CERT beležijo tudi vse več oglasov za lažne spletne trgovine, ki za ustvarjanje vtisa legitimnosti uporabljajo imena, kot so »Slovenija«, »Slovenia« ali »Ljubljana.« Ob tem opozarjajo, da napadalci oziroma goljufi za ustvarjanje prepričljivih oglasov v slovenščini vse bolj uporabljajo tudi orodja umetne inteligence, ustvarjene grafike pa vzbujajo vtis, da so posnete v Ljubljani. »Celo slovensko zastavo dodajo v izložbo.« Lažne trgovine so ob tem dobro optimizirane za iskalnike in jih uporabniki hitro najdejo že z nekaj ključnim besedami.
Lov na kreditne kartice
Še ena vrsta goljufivih oglasov, ki se prav tak odvija na Facebooku, so oglasi, ki vodijo v tako imenovano prevaro s skrito naročnino. Goljufi od žrtve poskušajo izvabiti številko kreditne kartice, a gre v ozadju v resnici za naročnino na neko storitev, kjer se lahko simbolični znesek v višini nekaj evrov že po nekaj dneh spremeni v »naročnino do 60 evrov, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice.« Pri tej lopovščini se glede na podatke za presenetljivo uspešne izkažejo zlasti oglasi, ki obljubljajo mesečne avtobusne vozovnice za le nekaj evrov. Pogosti so tudi oglasi, ki za nizko ceno obljubljajo odprodajo starih zalog oblačil, pozabljenih kovčkov na letališču, gospodinjskih aparatov ali koles.
Žrtvam ne preostane veliko
V primeru tovrstnih prevar se odgovornost za nastalo škodo običajno prevali na samega uporabnika. V vsakem primeru mora žrtev prevaro čim prej prijaviti na policijo, najbolj takoj, saj se z vsakim dnevom odlašanja bistveno zmanjša možnost, da bi ukradeni denar kadarkoli dobili nazaj. Sled za njim se hitro izgubi, pri čemer tudi takojšnja prijava ni zagotovilo za vračilo sredstev. Prijava na policijo mora vključevati tudi vso razpoložljivo dokumentacijo, vključno z morebitno komunikacijo s storilci, seznam transakcij in druge relevantne podatke. Če gre za zlorabo plačilne kartice ter spletne ali mobilne banke, pa je treba nemudoma stopiti še v stik z banko, kartico pa je treba takoj preklicati.
Policija je sicer v letu 2024 obravnavala več kot 1800 primerov spletne goljufije s skupno več kot 28 milijonov evrov škode. Po številu je največ primerov, ko ljudje na spletu naročijo določene predmete, ki nato niso dostavljeni. Po materialni škodi pa je največ investicijske goljufije.
Odgovornost na uporabniku
Na SI-CERT so sicer poudarili, da se vsaj v zgoraj navedenih primerih spletnih goljufij odgovornost, kot je to običajno, prelaga na končne uporabnike. Čas, ko bodo odgovornost za prevare, ki so se razpasle na njihovih omrežjih, prevzeli tehnološki velikani, je še daleč, najverjetneje predaleč. Te po njihovih navedbah zagotavljajo premalo varovalk, saj napadalci za umeščanje oglasov potrebujejo le »kreditne kartice in malo marketinških veščin.«
Kot so že pred časom izpostavili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), nekatere banke v tujini sicer nudijo garancijo vračil pri spletnih goljufijah, saj se zavedajo, da lahko ljudje izgubijo življenjske prihranke, s tem pa tudi zaupanje v banke in plačilne sisteme. A je to prej izjema kot pravilo. Pri ZPS menijo, da bi morali odgovornost za spletne zlorabe nositi vsi tisti, ki jih lahko tako ali drugače preprečijo. »To pa niso in ne smejo biti le uporabniki, temveč tudi ustvarjalci spletnih storitev: banke, drugi ponudniki plačilnih storitev, telekomunikacijski operaterji, spletni iskalniki in trgovci, družbena omrežja.«
Izvensodno reševanje potrošniških sporov
Da bi morale pri preprečevanju spletnih zlorab več storiti tudi banke, so prepričani tudi pri izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov (IRPS), na katerega se lahko potrošniki obrnejo, kadar so v sporu z banko in se z njeno odločitvijo ne strinjajo. Po navedbah ZPS so bile v letu 2024 ravno spletne prevare glavni razlog, da so se potrošniki odločali za izvensodno reševanje sporov z bankami. Pri nas ima vlogo IRPS Združenje bank Slovenije.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
