Posebej zasičena s testirnimi točkami je Ljubljana, kjer denimo na območju največjega trgovsko-nakupovalnega centra BTC brise jemljejo malodane na vsakem parkirišču, kjer je tudi mogoče opaziti testirne zabojnike.
V prestolnici bo kmalu na voljo celo testiranje na domu, ki ga v sodelovanju z nekim medicinskim centrom napoveduje spletna platforma za dostavo jedi. »Svojim uporabnikom bomo omogočil brezplačno testiranje s hitrimi antigenskimi testi (HAGT). Usposobljeno zdravstveno osebje bo izvajalo testiranje na domu vsak dan od 9. do 19. ure,« so sporočili o svoji novosti, ki jo bodo najprej zagnali v nekaj ljubljanskih soseskah. Na bris se bo mogoče naročiti prek njihove aplikacije.
Kdo to sploh lahko počne
Testiranje lahko izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje ministrstva za zdravje za izvajanje zdravstvene dejavnosti po zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Izpolnjevati morajo vse pogoje, ki so določeni v njem, pravi Deana Potza z Zdravstvenega inšpektorata RS. »Zakon o zdravstveni dejavnosti določa, kaj vse morajo izpolnjevati zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti, kar dodatno opredeljuje še pravilnik o izvajanju mikrobioloških preiskav, ki med drugim določa, kdo lahko odvzame bris za test PCR ali HAG. To so lahko le zdravstveni delavec, zdravniki, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona o zdravniški službi, študent medicine oziroma študent zdravstvene nege pod nadzorom mentorja, pri čemer morajo vsi upoštevati strokovne smernice za odvzem brisa,« pojasnjuje.
Vpis, kode in resničnost
Izvajalci testiranja, kot nadaljuje, morajo pri svojem delu spoštovati tudi zakon o nalezljivih boleznih, ki med drugim določa pogoje izvajanja zdravstvene dejavnosti z namenom preprečevanja prenosa okužb; po besedah Potzove ta predstavlja navodila za čiščenje, razkuževanje, prezračevanje, ločevanje čistih in nečistih postopkov ter poti, ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri testiranju, ter nošenje predpisane osebne varovalne opreme. »Pri delu morajo na testirnih točkah spoštovati tudi veljavni odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19, ki določa, da mora izvajalec testiranja rezultat testa takoj vpisati v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP) in najkasneje v eni uri osebi, ki se je testirala, izdati potrdilo s QR-kodo. V CRPP mora odgovorna oseba upravljavca zbirke podatkov v skladu z zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva vnašati resnične in točne podatke,« še pojasnjuje.
Do zdaj več kot 80 prijav
Na testirnih točkah zdravstveni inšpektorat preverja več stvari: ali izvajalci imajo dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ali brise jemljejo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene v ZZDej, ali izvajajo program preprečevanja bolnišničnih okužb in vpisujejo rezultate testiranja v CRPP takoj po izvedbi testiranja ter ali potrdila s QR-kodo izdajajo v roku ene ure in v CRPP vnašajo pravilne podatke.
Lani je inšpektorat od državljanov prejel 60 prijav o zaznanih nepravilnostih na omenjenih točkah, letos do začetka februarja pa 29. »Prijave so se nanašale na različne vsebine: delo brez dovoljenja, neizdajanje potrdil s QR-kodo, neupravičeno zaračunavanje, nestrokovni odvzem brisov, neustrezno osebje za odvzem brisov, neustrezno osebno varovalno opremo, neustrezno prezračevanje. Prijave o nestrokovnem delu izvajalcev testiranja, ki smo jih prejeli, smo v obravnavo odstopili Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Naš inšpektorat je sicer petim izvajalcem testiranja, ki niso imeli dovoljenja, izdal odločbo o prepovedi izvajanja testiranja do pridobitve dovoljenja, eni osebi pa prepoved izvajanja dela v zdravstveni dejavnosti do vpisa v register, ki ga vodi Zbornica zdravstvene nege,« je še povedala Deana Potza.
To se dogaja
Zbornica – Zveza pojasnjuje, da na podlagi prejete ali odstopljene pritožbe izvajajo nadzore pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti na področju dela zdravstvene nege z namenom preverjanja ustreznosti izvajanja hitrih antigenskih testov SARS-CoV-2, zagotavljanja strokovnosti in varnosti ter upoštevanja standardov, protokolov, smernic, navodil in drugih dokumentov. Do zdaj so zaznali odstopanja na več področjih. »Kompetenco za jemanje brisov imajo zdravnik, diplomirana medicinska sestra/diplomirana babica in študent medicine ali zdravstvene nege pod nadzorom mentorja, a ugotavljamo, da na testirnih točkah brise odvzemajo tudi osebe, ki za to niso strokovno usposobljene. Brise jemljejo tehniki zdravstvene nege, dijaki, študentje brez nadzora mentorja,« so ugotovili.
Kar se odvzema različnih vrst brisov tiče (bris nosu, bris nazofarinksa, bris žrela), so zaznali odstopanja pri tehniki odvzema brisa, upoštevanju navodil proizvajalca brisov, uporabi osebne varovalne opreme, higieni rok, uporabi in razkuževanju rokavic (uporaba istih rokavic za več uporabnikov) ter pri razkuževanju pripomočkov in delovnih površin. Vse našteto se ne izvaja dosledno, poročajo. »Včasih ni natančne sledljivosti o času, ki je potreben za odčitanje rezultata testa. Včasih ni ustrezno ravnanje z odpadki. Ob ugotovljenih odstopanjih se izvajalec zdravstvene dejavnosti pozove, naj pomanjkljivosti odpravi, naj se izvajalci dodatno usposobijo, spremenijo organizacijo dela, izvajajo nadzor nad organizacijo in strokovnostjo dela. Pozvani so, naj o realizaciji priporočil poročajo Zbornici – Zvezi. V primeru večjih kršitev pa se ugotovitve lahko odstopijo inšpekcijskim službam.« Sicer pa bralcem sporočajo, da lahko, če bi zaznali kaj spornega, svojo prijavo podajo prav njim, na Zbornico – Zvezo, na ministrstvo za zdravje ali Zdravstveni inšpektorat RS.
Tako bi moralo biti, a ni ...
Poudarjajo, da morajo izvajalci skladno s strokovnim navodilom o higieni rok pred vsako intervencijo roke razkužiti in si po potrebi namestiti zaščitne preiskovalne rokavice. »Pri odvzemu brisa za respiratorno diagnostiko za hitro antigensko testiranje je treba uporabljati zaščitne rokavice. Rokavice se odstranijo po vsakem odvzetem brisu, nato je treba roke razkužiti in si za naslednji odvzem brisa nadeti nove rokavice. Rokavice se ne razkužujejo,« so povedali. V Ljubljani pa smo na terenu zaznali ravno obratno. Na vsaj treh testirnih točkah, v Štepanjskem naselju, Zalogu in Vevčah, si včeraj izvajalci rokavic med enim in drugim odvzemom brisa sploh niso zamenjali – ene so uporabljali pri odvzemih brisov več ljudem. Tveganje, da se pri tem prenaša virus, je veliko, kar pomeni, da se nič hudega sluteča zdrava oseba, ki pride na testiranje, lahko s korono okuži prav na testirni točki.
Sicer pa je praksa različna; ponekod brise jemljejo tako, da testiranca ne vabijo v zabojnik, ampak to opravijo kar skozi odprtino. Po besedah Zbornice – Zveze je to dovoljeno. Odvzemanje v zaprtem prostoru, torej kontejnerju, po njihovih besedah zagotavlja večjo zasebnost uporabnika, lahko se mu omogoči, da med jemanjem brisa sedi, kar zagotavlja večji nadzor nad stanjem uporabnika in omogoča lažji odvzem za osebje. »Je pa v tem primeru treba poskrbeti za dodatne preventivne ukrepe za preprečevanje prenosa okužb, med katere spadajo dosledna uporaba osebne varovalne opreme za vse, ki so prisotni v kontejnerju, redno zračenje ter razkuževaje delovnih pripomočkov, opreme in površin,« opozarjajo.
Mešanje zdravih in bolnih
Nekoliko nejevolje med uporabniki testiranja je tudi, ker je hitro testiranje namenjeno asimptomatskim osebam, zdaj, ob spremenjenem režimu PCR-testiranja, pa na hitre teste prihajajo tudi tisti, ki imajo simptome covida-19. Tako pride do mešanja zdravih in bolnih. Zbornica – Zveza ob tem pravi, da se kontejnerje obravnava kot sive oziroma rdeče cone in da so »organizacija dela, uporaba osebne varovalne opreme, postopki čiščenja in razkuževanja, ločevanje odpadkov za sive in rdeče cone natančno določeni, in prav zato, ker prihaja do mešanja zdravih in okuženih, je treba standarde dosledno upoštevati«, so še povedali.
