Kot je danes povedala predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc, je situacija v ljubljanskem kliničnem centru, kar se tiče bolnikov, ki ne potrebujejo intenzivne nege, stabilna. Zadeve se v tem pogledu umirjajo; znižuje se delež cepljenih, ki so zboleli, vedno več je necepljenih bolnikov.
Pojasnila je tudi, da pričakujejo peroralno zdravilo za bolnike, ki niso hospitalizirani. Z njim bi preprečili hospitalizacijo in težji potek bolezni, je dodala. Protokoli so še v pripravi, zdravilo pa bo izdano pod posebnimi pogoji, saj v Sloveniji zaenkrat še nima dovoljenja za promet.
Kot je pojasnila, gre za prvo dejansko protivirusno zdravilo za covid-19 v obliki tablet, ki preprečuje razmnoževanje virusa. Skratka, ne deluje preventivno, ampak po okužbi, ko se pojavijo simptomi. Je pa pomembno, da se zdravljenje začne čim prej, konkretno v prvih petih dneh po pojavu simptomov. Med kandidati so sladkorni bolniki, srčni bolniki, bolniki z motnjo imunskega sistema, revmatološki bolniki, bolniki z rakom, jetrni, ledvični, …
Točen datum, kdaj bo zdravilo na voljo, še ni znan. Poudarila, da novo zdravilo ni nadomestilo za cepljenje.
Za covidne bolnike, ki ne potrebujejo intenzivne nege, imajo še eno terapijo, in sicer koktejl monoklonskih protiteles, znan tudi kot regeneron, čeprav to ni uradno ime. Izkušnje kažejo, da zelo malo bolnikov po aplikaciji, če je bilo ustrezno indicirano, hospitalno zdravljenje. Z bodo nadaljevali tudi po prihodu novega zdravila, saj vsi bolniki morda ne bodo kandidati zanj.
Druge bolezni se niso ustavile
O najbolj obremenjenemu kadru, delavcih zdravstvene nege, je spregovorila glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Zdenka Mrak. Poudarila je, da je situacija “res zahtevna in odgovorna, resna.” Bolniške postelje se polnijo hitro, zato je potrebno vsak dan vzpostaviti nove oddelke za obravnavo covidnih pacientov. To vedno bolj obremenjuje že tako preobremenjene delavce v zdravstvu, ki pa ne skrbijo samo za covidne bolnike, pač pa tudi za vse ostale. “Druge bolezni se niso ustavile, imamo necovidne bolnike, za katere moramo tudi poskrbeti. Življenje teče dalje,” je dejala glavna medicinska sestra.
Zato so samo znotraj UKC prerazporedili 410 medicinskih sester in bolničarjev, odredili ogromno število nadur, vsak dan znova pa se prilagajajo novim razmeram. “Zaposleni, ki delajo na nekem, denimo internističnem oddelku, za vikend pomagajo še na covid oddelku. Resnično, skupaj iščemo rešitve,” je Mrakova opisala stanje. Standard oskrbe je zaradi naval bolnikov močno znižan. Na eno posteljo v intenzivni negi je po evropskih standardih razporejenih med 5 in 6 medicinskih sester, pri nas je ta nivo padel na 1,8 sestre na bolnika. “Ista sestra skrbi za dva do tri bolnike, kar je izredno naporno.”
K sreči največji slovenski bolnišnici pomagajo na Ministrstvu za zdravje, ki je iz drugih zdravstvenih zavodov in necovidnih bolnišnic na pomoč napotilo dodatnih 67 izvajalcev zdravstvene nege. Pomaga tudi Slovenska vojska, s štirimi ekipami. Na pomoč so priskočili tudi študenti medicine in zdravstvene nege ter prostovoljci iz Rdečega križa in Slovenske filantropije. Odzvali so se tudi nekateri zasebniki-koncesionarji. “Vsi, ki so prišli, so izredno pozitivno naravnani, se trudijo in sodelujejo, da bomo skupaj zmogli,” je povedala Mrakova.
Glavna medicinska sestra v Ljubljani ob tem opozarja, da so največje bogastvo bolnišnice njihovi zaposleni. “Naši zaposleni imajo znanje, so usposobljeni, so izjemno prizadevni. Dajemo vse od sebe, da skrbimo za bolnike,” je dejala. “Skrataka, s skupnimi močmi, s solidarnostjo, spoštovanjem in ker znamo, ker hočemo, verjamem, da bomo zmogli iskat te skupne rešitve za naše bolnike, kajti za bolnika moramo narediti vse. To je naša profesionalna odgovornost, Verjamem, da bomo to zmogli,” je pozitivno zaključila sestra Zdenka Mrak.
Že krepko prek roba zmogljivosti
''Zdravstveni delavci in upam vsi vi z nami, glede na nakazano zniževanje števila novo okuženih v državi, upamo da se razmere izboljšujejo in da vidimo luč na koncu tunela. A moram reči, da so razmere na intenzivnih oddelkih v državi in tudi v UKC v Ljubljani še vedno kritične,'' je povedal vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb.
V povprečju sprejmejo dnevno med pet in sedem bolnikov, a število na covidnih intenzivnih oddelkih še vedno narašča.
''Nikakor se ne morem strinjati z ocenami, da smo na robu. Z vso odgovornostjo trdim, da smo že daleč prek roba zmogljivosti ustrezne, varne, strokovno optimalne obravnave covidnih bolnikov, ki ležijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje,'' dodaja Jereb.
Sistem se drži, kot pravi Jereb, samo zaradi izjemnega truda zdravnikov, sester in drugega osebja, ki skrbijo za bolnike s koronavirusom na intenzivnih oddelkih.
''Ljudje se bojijo cepljenja, na drugi strani pa pozabljajo, da okužba in predvsem kritična bolezen, ki ob dihalni odpovedi zahteva zdravljenje na intenzivnih oddelkih, vodi v številne zaplete in dodatno škodo,'' pojasnjuje.
Smrtnost na oddelkih v UKC v Ljubljani je v primerjavi s svetom nižja, a je še vedno 24 odstotna. Torej 24 bolnikov od 100 sprejetih. Brez bolnišnične pomoči bi umrli vsi. In taka obravnava tudi zahteva različna zdravila. Vsak bolnik tako dobi od 15 do 20 različnih zdravil. Gre za uspavala, protibolečinska zdravila, pomirjevala, zdravila za preprečevanje tromboz in krvavitev, antibiotike in vsako od teh zdravil ima stranske učinke, česar se vsi ne zavedajo.
''Vemo, da je rehabilitacija dolgotrajna in zato je na nek način popolnoma nerazumljivo, da še vedno sprejemamo na intenzivne oddelke bolnike stare med 50 in 70 let s sočasnimi kroničnimi boleznimi, ki niso cepljeni. Gre za popolno ignoranco, za malomaren odnos do svojega zdravja in seveda za popolno nepoznavanje težav s katerimi se soočamo. Zato še enkrat pozivam vse posameznike, ki se niso cepili, naj to naredijo,'' je dodal Jereb.
Danes je v UKC Ljubljana hospitaliziranih 88 bolnikov, od tega 72 na aparatih za mehansko predihavanje. Povprečna starost je 62 let, najmlajši bolnik je star 31 let. Kar 80 odstotkov bolnikov na intenzivnih oddelkih v UKC v Ljubljani je necepljenih in ta odstotek v zadnjem tednu še narašča.
''V tem trenutku je večji problem s pomanjkanjem postelj. Dnevno koordiniramo premeščanje kritično bolnih covidnih bolnikov med bolnišnicami glede na razpoložljivost prostih postelj. UKC Ljubljana je največja bolnišnica in v luči tega imamo največ postelj in največ zasedenih. Manjše bolnišnice nimajo rezerve. Možnosti, da povečamo potencial postelj, je malo,'' je zaključil vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike, ki se je dotaknil tudi bolnic, ki so visoko noseče.
Dejal je, da so nosečnice, sploh v zadnjem tromesečju, populacija, ki je bolj dovzetna za okužbo in so ob koncu nosečnosti bolj ogrožene za težji in kritičen potek bolezni. V tem trenutku je na intenzivnem oddelku ena necepljena nosečnica, v 26 tednu nosečnosti, ki je priključena na aparat za mehansko predihavanje in je neposredno življenjsko ogrožena. Še tri nosečnice potrebujejo visok nivo kisika in so z eno nogo že na tem, da jih premestijo na oddelek za intenzivno zdravljenje.
