Infektologinja Bojana Beović je bila na čelu strokovne skupine za boj proti epidemiji, po novem pa je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Kaj to pomeni za delo strokovne skupine za covid-19, še vedno ni jasno. V preteklih dneh je javnost dobila vpogled v delo omenjene skupine, potem ko je portal Necenzurirano.si objavil izseke iz zapisnikov sej. Iz teh je mogoče razbrati, da je vlada redno preslišala pozive stroke ali celo delovala v nasprotju z njimi. S prof. dr. Beović smo se pogovarjali po telefonu v četrtek, 17. decembra, še preden je vlada danes objavila načrt za praznike.
Kje zdaj stojite glede aktualnih predbožičnih ukrepov in tako imenovanih mini sprostitev? Kaj si želite videti naslednji teden?
Dogovor na sestanku z ministrom za zdravje in predsednikom vlade – tam je bilo poleg mene še šest, sedem članov svetovalne skupine – je bil tak, da se gospodarstvo sprosti v manjši meri, da bi se potem za praznike spet res zaprlo. Zapora bi bila taka, kot smo jo imeli v prvem valu, s praznimi ulicami in cestami. Tako bi si pridobili nekaj manevrskega prostora, da bi zmanjšali ali vsaj obdržali to krivuljo ploščato do januarja, ko pričakujemo poslabšanje. To pričakujemo zaradi obdobja respiratornih okužb, pri katerih mislimo, da bo imel tudi covid-19 večjo vlogo, saj je to okužba dihal, ki se prenaša na podoben način kot drugi respiratorni virusi. Pa tudi deloma zato, ker bi želeli, da se z začetkom januarja spet odprejo šole. Pouk na daljavo namreč traja dolgo in bo treba v naslednjem letu stvari, kar zadeva šole, epidemiji primerno normalizirati.
Ali si Slovenija lahko privošči takšno tveganje? Govorite, da bo januar težek, hkrati pa dajemo virusu en teden, da se širi; ne samo v trgovinah, tudi med sorodniki ...
V tem tednu ni nobene dodatne širitve med sorodniki. Še vedno so zbiranja omejena na eno gospodinjstvo. Če do tega prihaja, prihaja, ker pri nas upoštevanje ukrepov ni dosledno ...
Ampak to so besede ministra Hojsa, ki je na televiziji dejal, da je, med drugim, s tem vlada omogočila, da posamezniki obiščejo sorodnike pred vnovičnim zaprtjem.
Tisto, kar bo glede obiskovanja sproščeno, je mišljeno za praznike. Ampak res samo za dan, dva. Kar zadeva servise in trgovine, so sploh slednje po raziskavah prepoznane kot dejavnosti z manjšim tveganjem za okužbo. Treba je tudi razumeti, da je »lockdown« pri nas trajal kar nekaj časa. V državah, kot je denimo Nemčija ali Anglija, ki gredo zdaj v »lockdown«, prej ni bilo takega vzpona epidemije, kot smo ga imeli pri nas oktobra. Naša časovnica je nekoliko drugačna. S kakršnegakoli zornega kota pogledamo zadevo, lahko ugotovimo, da smo s temi ukrepi stabilizirali epidemični val, tako da nam to vsaj začasno dovoljuje trenutno odpiranje. Če bo to odpiranje res tako, kot je obljubila Trgovinska ali Obrtna zbornica Slovenije – da bo res regulirano –, potem ne pričakujemo posebnega poslabšanja. Po obstoječem načrtu bi s tem odpiranjem in zapiranjem določenih storitev prišli do začetka januarja z vsaj sploščeno krivuljo. Takšna je bila želja, podroben načrt pa se oblikuje na vladi. S tem svetovalna skupina nima kaj dosti.
Če se lahko strinjamo, da je v trgovini majhna možnost okužbe za obiskovalca, pa vendar imamo v tem sektorju na tisoče zaposlenih, ki se vozijo skupaj v avtih, se družijo na delovnem mestu ... Ali nismo ravno zaradi teh pojavov v Sloveniji neuspešni pri omejevanju širjenja koronavirusa v času drugega vala?
Da, seveda. A v trgovini je vendarle nekoliko manj zaposlenih kot v večjih podjetjih. To je bil ves čas moj razlog, zakaj so trgovine zaprte. Prav zaradi tega, ker ni problem v posamezni stranki, ki pride sama v trgovino, ampak v osebju. Sočasno se je sprostil javni promet ravno zaradi tega momenta skupne vožnje v avtomobilih.
Ob sproščanju se dostikrat uporablja fraza – uporabili ste jo tudi vi – češ da ukrepi niso slabi, moramo se jih pa res držati. Ali še verjamete v to frazo? Ali so res lahko že veljavni ukrepi, brez sprememb, sami po sebi bolj uspešni?
Mislim, da to nikakor ni fraza. To je opis stanja. Na Štefanovi, v pisarni ministrstva, se lahko ukrep samo zapiše.
Ampak Slovenija je v drugem valu, objektivno, pogrnila na testu. Zakaj smo neuspešni pri obračanju krivulje v nasprotju z denimo Avstrijo ali Češko?
Ne znam vam povedati, ampak tisto, s čimer si jaz to razlagam, so kulturne razlike. Ukrepi so tako rekoč enaki, ves čas se ponavljajo eni in isti ukrepi po vsem svetu.
Ali ne gre za pretirano simplifikacijo, da bi vse skupaj pripisali kulturnim razlikam?
To bi morali razložiti sociologi, ki se ukvarjajo s takšnimi družbenimi pojavi. Jaz vam tega ne znam razložiti.
Iz zapisnikov strokovne svetovalne skupine, ki jih je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja prejelo uredništvo portala Necenzurirano.si, je jasno, da ste že oktobra predlagali, da se ob poslabšanju razmer zaprosi za pomoč iz tujine v obliki kadra in materiala. Ali še vedno mislite, da bi to morali storiti? Slovenija iz dneva v dan išče zadnje rezerve v zdravstvenem sistemu.
V trenutni fazi tega ne potrebujemo, smo pa takrat pričakovali, da bo krivulja še naraščala.
Med predlogi svetovalne skupine je najti tudi omejitev gibanja na en kilometer od naslova bivanja. Ali je to ukrep, ki ga še vedno podpirate?
Prehajanje med občinami je bilo medijsko zelo napadano kot neprimeren ukrep. To je pač eden od načinov omejevanja gibanja ljudi in pred enim letom sploh ne bi mogla razmišljati o tem, da bom govorila o omejevanju gibanja ljudi. To se mi samo po sebi zdi nekaj groznega, ampak gre za epidemijo, gre za reševanje zdravja in življenj in vsi govorimo o stvareh, ki so zunaj razumevanja človekovih pravic, kot jih imamo sicer. Omejitev gibanja se je vsekakor izkazala po vsem svetu kot koristen ukrep. Če mora nekdo hoditi v službo nekam daleč, se vsaj v prostem času giblje omejeno in sreča manj ljudi. Če bi se ponovno odločalo o kakšnih drugih omejitvah, bi morda lahko te definirali z razdaljami namesto z občinskimi mejami. Morda bi bilo to sprejeto drugače, težko vam rečem.
Kaj je zdaj s strokovno skupino, kakšen je njen status?
Pravzaprav ravno tak, kot je bil. Nič se ni spremenilo. Minister je napovedoval spremembe, ampak za zdaj o tem nismo bili še nič obveščeni.
Iz omenjenih zapisnikov se zdi, da bi bilo stanje mnogo bolje, če bi vlada bolj sledila predlogom strokovne skupine. Kdo zares odloča o ukrepih?
Strokovna svetovalna skupina pokriva stališča zdravnikov. Smo heterogena skupina, pokrivamo več področij, smo tudi tisti, ki se ukvarjamo z obravnavo bolnikov na vseh ravneh. A vendar ni to vse, o čemer potem razmišlja ministrstvo za zdravje. Kot veste, minister razmišlja o širitvi svetovalne skupine v smer psihologov, sociologov ... Skratka, nikoli nismo pričakovali, da bo ministrstvo ravnalo točno tako, kot bomo mi rekli. Popolnoma nesmiselno je tako razmišljati. Če gremo še eno stopnjo naprej, enako velja za vlado. To je le del informacij, ki jim prisluhnejo, a to niso vse informacije oziroma vsi vplivi, ki jih morajo nato upoštevati pri oblikovanju zakonov ali odlokov.
Večkrat se zdi, da v svojih izjavah sprva zagovarjate stroko, potem ko vlada sprejme nek ukrep, ki ni v skladu z vašimi prvotnimi željami, pa zagovarjate odločitev, kot jo sprejme v končni instanci vlada.
V bistvu velikokrat je tako, ampak le zato, ker te razlike vendarle niso tako zelo pomembne. Stvar, ki je različna, je tempo, hitrost. Mi predlagamo nekaj in potem traja nekaj časa, da se udejanji. Drugače pa stvari, ki jih predlaga vlada, niso tako bistveno drugačne od tega, kar smo mi predlagali, da bi bilo potem treba govoriti o tem. Gre za nianse. Če rečemo maske na dva metra ali na poldrugi meter razdalje ali če rečemo maske zunaj vedno ali samo ob manjši razdalji ... to so tako majhne razlike, da je pametno, da potem dokončen ukrep vsi zagovarjamo. Ker se samo na ta način lahko pride naprej v življenju, samo tako se stvari lahko res izvajajo, da ne pride do zmede. Na koncu so ukrepi vlad po vsem svetu podobni. Te nianse so nepomembne in zaradi implementacije ukrepov je pametno, da se držimo tega, kar se sprejme.
Ampak ne gre vedno za nianse. Četrtega decembra ste ob javnem spopadu med ministroma za zdravje in gospodarstvo dejali, da »kakšnih posebnih sprememb glede na to, da se epidemiološko stanje v državi ne spreminja, ne more biti. Če je to izvedljivo, bi bilo vsekakor dobro, da se v naslednjih dneh bistveno zmanjšajo kontakti med ljudmi. Vsekakor moramo zdravniki podpirati vsako aktivnost, ki bo vodila v manjše število kontaktov.« Nato pa ste še isti dan, ko je postalo jasno, da vlada ne bo podprla Gantarjevega predloga, rekli: »Novi ukrepi niso potrebni, ampak striktno upoštevanje tega, kar je bilo zdavnaj povedano.«
Jaz lahko rečem, da naj se bistveno zmanjšajo stiki med ljudmi z implementacijo veljavnih ukrepov. To ni v nasprotju, ker jaz še vedno mislim, da ne potrebujemo novih ukrepov. Mislim, da moramo bistveno zmanjšati stike z upoštevanjem obstoječih ukrepov. Tu ni posebnih kontradikcij.
Za konec: kmalu se bo po celotni Evropski uniji začelo cepljenje proti koronavirusu. Kdaj lahko pričakujemo, da bo to imelo resen vpliv na epidemijo?
Ko bo precepljenih od 60 do 70 odstotkov ljudi. To bi se lahko zgodilo v prvem polletju naslednjega leta, morda že v prvem četrtletju, je pa vse odvisno od tega, kako bosta potekali proizvodnja in dobava cepiva.
