Profimedia

Internet je postal neznansko privlačen za spletne kriminalce. Napadalci z umetelnimi zvijačami in obljubami iz vas izžamejo denar ali pridobijo dragoceno finančno informacijo.

Prevare, v katerih nastopajo vaši že zdavnaj preminuli svojci ali nigerijski princi, še zdaleč niso več edino sredstvo za doseganje cilja. Spletni kriminalci postajajo čedalje bolj inovativni in čedalje teže jih je odkriti.

SI-CERT

Te spletne prevare so Slovence samo v lanskem letu stale 19 milijonov evrov

Spletni prevaranti bodo storili vse, da se dokopljejo do vašega denarja in/ali vaših bančnih podatkov, pri tem pa so se pripravljeni vživeti v najrazličnejše vloge, od direktorja do romantičnega ljubimca.

1. Direktorska prevara

Do takih prevar pride, ko goljuf zaposlenega, pooblaščenega za izvajanje plačil, z zvijačo zavede, da plača lažni račun ali izvede nepooblaščeno nakazilo s poslovnega bančnega računa.

Kaj lahko podjetja storite? Zavedajte se tveganj in poskrbite, da bodo tudi zaposleni seznanjeni s to vrsto goljufije in jo bodo poznali. Zaposlene spodbujajte, da so previdni glede zahtev za plačila. Uvedite notranje protokole glede plačil. Vzpostavite postopke poročanja za ukrepanje v primeru goljufij. Preglejte informacije, objavljene na spletnem mestu podjetja, jih omejite in bodite previdni pri uporabi družbenih omrežij. Nadgradite in posodobite tehnično varnost. V primerih goljufij se vedno obrnite na policijo, tudi če niste bili žrtev.

2. Poneverba računov

Na podjetje se obrne nekdo, ki trdi, da zastopa dobavitelja/ponudnika storitev/upnika. Uporabi lahko kombinacijo pristopov: telefon, pismo, e-pošta ipd. Slepar zahteva, da se bančne podrobnosti za plačila (torej podrobnosti o bančnem računu prejemnika plačila) prihodnjih računov spremenijo. Predlagani novi račun je pod nadzorom sleparja.

Kaj lahko storite? Osebju, ki je odgovorno za plačevanje računov, dajte navodila, naj vedno preveri, ali je v njih kaj nenavadnega. Za plačila nad določenim zneskom določite postopek za potrditev pravilnega bančnega računa in prejemnika (npr. sestanek s podjetjem).

3. Spletno ribarjenje

Pojem "lažno predstavljanje" se nanaša na sleparska e-poštna sporočila, ki prejemnike poskušajo pretentati, da razkrijejo svoje osebne, finančne ali varnostne podatke.

SMS-zvabljanje: Pošiljanje SMS-jev z lažnim predstavljanjem je način, s katerim poskušajo sleparji prek sporočila SMS pridobiti osebne, finančne ali varnostne podatke. 

Telefonsko zvabljanje: Glasovno lažno predstavljanje je telefonska prevara, s katero poskušajo sleparji žrtve pripraviti do tega, da jim razkrijejo osebne, finančne ali varnostne podatke ali nakažejo denar.

Profimedia

4. Lažna spletna mesta bank

E-poštna sporočila z lažnim predstavljanjem banke običajno vsebujejo povezave, ki vas usmerijo na lažno spletno mesto banke, na katerem morate razkriti finančne in osebne podatke.

Kateri so prepoznavni znaki? Lažna spletna mesta bank so videti skoraj tako kot prava. Taka spletna mesta pogosto uporabljajo pojavno okno s pozivom, da vnesete bančne poverilnice. Prave banke ne uporabljajo takih oken. Prav tako na pravih spletnih mestih bank ni nujnih sporočil z oznako Nujno. Ne klikajte pojavnih oken za zbiranje občutljivih podatkov od vas in ne vnašajte svojih osebnih podatkov. Značilnost je tudi slabo oblikovanje: bodite previdni na spletnih mestih, ki imajo oblikovne, črkovalne ali slovnične napake.

5. Ljubezenska spletna prevara

Sleparji prežijo na žrtve na spletnih mestih za zmenke, lahko pa za vzpostavljanje stika uporabijo tudi družbena omrežja ali e-pošto.

Kateri so prepoznavni znaki? Nekdo, ki ste ga nedavno spoznali na spletu, izrazi globoka čustva do vas in želi zasebno klepetati z vami. Morda vas prosi, da pošljete svoje intimne fotografije ali videoposnetke. Najprej pridobi vaše zaupanje. Nato prosi za denar, darila ali podrobnosti bančnega računa ali kreditne kartice. Če ne pošljete denarja, vas lahko poskuša izsiljevati. Če ga pošljete, zahteva še več.

Ali ste žrtev? Naj vas ne bo sram. Takoj prekinite vsakršen stik. Če je mogoče, shranite vso korespondencoin prijavite policiji. Prijavite tudi spletnemu mestu, na katerem ste imeli prvi stik s prevarantom. Če ste razkrili podatke o računu, se obrnite na banko.

6. Kraja osebnih podatkov

Kako vas lahko preslepijo? Vaše osebne podatke zbirajo iz družbenih omrežij. Ti podatki lahko goljufom pomagajo pridobiti dostop do vaših računov, najeti posojila ali drugače nezakonito poslovati v vašem imenu, podatke pa lahko prodajo tudi drugim sleparjem.

Številne spletne storitve in aktivnosti nas spodbujajo, naj na spletu razkrijemo čim več o sebi. Tu so spletne skupnosti, družbena omrežja, galerije slik, video portali, blogi, forumi, klepetalnice, spletne igre, objave prek mobilnega telefona ... Poleg tega se osebni podatki zbirajo tudi s pomočjo t. i. piškotkov. Pogosto se uporabniki ne zavedajo dovolj, da lahko te podatke nekdo zlorabi za svoje koristi. Zato naj vaši osebni podatki, kot so osebno ime, naslov bivanja, telefonska številka, e-poštni naslovi, rojstni podatki itd., raje ostanejo osebni.

7. Naložbena prevara

Pri naložbenih prevarah pogosto gre za na videz dobičkonosne naložbene priložnosti, kot so delnice, obveznice, kriptovalute, žlahtne kovine, nepremičninske naložbe v tujini ali alternativni viri energije. Kaj lahko storite? Bodite sumničavi do ponudb, ki obljubljajo varne naložbe, zagotovljen donos ali velike dobičke.

Lažne spletne trgovine: Spletne ponudbe so pogosto dober nakup, vendar pazite na prevare. Kaj lahko storite? Če je le mogoče, uporabljajte domače spletne trgovine; lažje boste rešili morebitne težave. Izdelek, ki ga kupujete, temeljito preučite. Uporabljajte kreditne kartice - tako imate več možnosti za povračilo denarja.

Profimedia

Nemudoma obvestite banko in policijo

V primeru spletne zlorabe – zloraba plačilne kartice, spletne ali mobilne banke in podobno – takoj, ko prevaro opazimo, stopimo v stik z banko. Pomembno je, da kartico – če je šlo za tovrstno zlorabo – čimprej prekličemo.

Takoj nato pa je smisleno podati prijavo na policijo. Z vsakim dodatnim dnem, ko s prijavo odlašamo, se bistveno zmanjšajo možnosti, da bi ukradeni denar kadarkoli dobili nazaj, saj se za njim sled hitro izgubi. Tudi takojšnja prijava ni zagotovilo za vračilosredstev, a je vsekakor smiseln ukrep – s tem si povečate možnosti za vračilo sredstev.

Svoj primer natančno opišite

Na policijo podana prijava naj vsebuje vso razpoložljivo dokumentacijo, vključno z morebitno komunikacijo s storilci, seznam transakcij in druge relevantne podatke.