Kako nehati izbirati ljudi, ob katerih trpimo?
Na eni od delavnic o osebni rasti sem v debati po vaji o partnerskih odnosih – povsem mimogrede – izrekla nekaj, kar me je za hip pustilo brez besed. »Najprej sem hodila z moškim, ki je imel lastnosti mojega očeta. Potem z nekom, ki je bil po lastnostih podoben mami. In zdaj sem končno na točki, ko spoznavam drugačne ljudi.«

V sobi je za trenutek zavladala tišina. Potem se je nekdo zasmejal – tisti smeh olajšanja, ko se nekdo izmed nas dotakne resnice, ki jo vsi poznamo, pa si je ne upamo priznati.
Takrat se mi je še enkrat potrdilo to, o čemer piše marsikatera knjiga o psihoterapiji: partnerji, ki jih izbiramo, so pogosto naše ogledalo. Naši odnosi so prostor, kjer se najhitreje učimo. Ali pa – če se ne zavedamo, kaj se dogaja – prostor, kjer se vedno znova vrtimo v istem krogu in trpimo.
Znano je privlačno – tudi če boli
Privlačnost ni vedno racionalna. In tudi redko pomeni, da nas bo oseba, ki nas privlači, dejansko osrečila. Velikokrat nas pritegne nekaj, kar je domače – čeprav je boleče. Nekdo, ki nas ne sliši, kot nas ni slišala mama. Nekdo, ki je nepredvidljiv, kot je bil oče. Nekdo, ob katerem se znova trudimo, da bi si »prislužili« ljubezen ali priznanje.
To ni ljubezen, niti priznanje. To je scenarij, ki ga pišejo vzorci, navade, ki jih imamo vsajene globoko v svoji podzavesti. In če jih ne prepoznamo, jih bomo ponavljali znova in znova. Dokler ne spregledamo in dokler nismo sposobni odreagirati in se odločati drugače.
Ena mojih učiteljic je rada rekla, da so vsi intenzivni odnosi, kot da bi se dva povezala z elastiko. Ta misel me spremlja še danes, ker odlično opiše dinamiko odnosa, ki temelji na vzorcih, ki jih predelujemo skupaj s partnerjem. Elastika ni strast ali ljubezen – pač pa vzorec, ki ga odkrivamo. Bolj kot se upiraš, da bi ga prepoznal, bolj intenzivno te vleče nazaj v odnos. Šele ko se začnejo vzorci rahljati, tudi elastika izgubi svojo moč.
Ko se dva tako povežeta preko intenzivnega odnosa (lahko je ljubezenski, prijateljski ali posloven), se začne ples, kjer se najprej zgodijo vse lepe stvari in je vse super, ker smo v fazi idealizacije druge osebe. Ko pa ta “zaljubljenost” mine, se srečamo z realnostjo. Takrat se začne tudi odslikavanje določenih vzorcev in delov nas, ki niso najbolj prijetni. In takrat se običajno začne “trpljenje”.

Zakaj trpimo?
Zato ker od ljudi nekaj pričakujemo in tega ne dobimo. Pričakujemo, da nam bo oseba zapolnila določeno potrebo – naj si bo to, da nam potrdi, da smo dovolj dobri, lepi, pametni, sposobni, vredni ljubezni … Izberite tisto, za kar iščete potrditev. Edina naloga osebe, s katero ste se zapletli, je, da vam tega ne da in vam pomaga, da to najdete v sebi sami.
Ne gre za to, da bi iskali krivca in se počutili slabo, ker tega nimamo. Gre za to, da vsak od nas pride na ta svet s svojim izzivom, s katerim se srečuje bolj ali manj intenzivno celo življenje.Izziv se vam lahko ponavlja v različnih odnosih, tudi med prijatelji in v službi.
Tako življenje poskrbi, da lahko tisti majhni, prestrašeni, negotovi, neljubljeni del sebe spoznavamo v različnih situacijah – in ga pozdravimo. To pomeni, da ga vidimo, objamemo in ga imamo radi.
Kako bomo vedeli, da nam je uspelo? Ko boste sami pri sebi vedeli, da ste dovolj takšni, kot ste. Na primer – ne boste v soboto čistili cele hiše, čeprav ste utrujeni od celega tedna, samo zato, ker ste to vedno delali – in se zaradi tega ne boste počutili leni. Ne boste se počutili slabo, ko boste kdaj rekli »ne«. Ko si boste vzeli čas zase in v miru spili kavo s prijateljico. Ko boste svojemu partnerju iskreno povedali, kako se počutite – in vas ne bo stisnilo v želodcu, če on ne bo delil vašega mnenja.
Zakaj se težko učimo preko lepih izkušenj?
Zelo redko se o sebi učimo preko čudovitih in podpornih odnosov. Sama sem mnenja, da je temu tako, ker dokler sami v nekaj ne verjamemo, tega ne moremo sprejeti od drugih.
Če se spomnim svoje preteklosti in res prijaznih moških – nisem zanje nikoli pokazala preveč zanimanja. Niso bili dovolj zanimivi in privlačni zame v tistem trenutku. Ker so verjeli vame bolj kot sem verjela vase sama, nisem verjela, da resno mislijo.
Veliko bolj me je zanimalo mnenje kritičnih ljudi in zdelo se mi je, da – če bom uspela njih prepričati, da sem vredna – bom v to lahko verjela tudi sama.
Zato si za res pomembne lekcije pogosto izberemo ljudi, ki se ne dajo tako zlahka prepričati, da bi nas potrdili. Zato ta proces traja dlje – in zato tudi bolj boli.
Raje poznano trpljenje kot nepoznano področje
Ironično, ampak resnično – raje izberemo nekaj znanega, pa čeprav neprijetnega, kot pa nekaj popolnoma novega in zdravega.
Izberemo partnerja, ob katerem se spet počutimo nevidne – ker nevidni znamo preživeti. Ali partnerja, ki se odloča namesto nas – ker se nismo naučili sprejemati odločitev ali imeti lastnega mnenja.
Če vas mora nekdo pohvaliti, da boste vi dobili občutek, da ste dovolj dobri … ali vas ljubiti in biti z vami za vsako ceno, čeprav vam ne izkazuje spoštovanja … je to odnos, ki ga je vredno pogledati in raziskati.
Če ste v službi vedno znova spregledani, nahruljeni, izkoriščani – poglejte odnose tam. Rešitev se skriva v vas.

Zakaj nas torej privlačijo isti tipi ljudi?
Obstajata dva odgovora: Ali še niste prepoznali svojih vzorcev – ali pa ste dobili priložnost, da preverite, koliko ste se o sebi že naučili.
Najlepšo zgodbo na to temo je delila kolegica, ki se je po nekaj letih ločitve ponovno zaljubila v svojega bivšega moža. Oba sta v vmesnem obdobju sprejela določene dele sebe, ki so ju prej razdvajali. Danes sta par, ki se odlično razume, si pusti dihati in se podpira. Njuna zveza je zelo drugačna, kot je bila na začetku.
Odnos z isto osebo je lahko zelo drugačen, če smo v vezi zato, da zapolnimo svoje manjke in iščemo potrditve, ali pa če izberemo odnos, v katerega vstopita dve osebi, ki znata živeti samostojno – a zavestno izbereta drug drugega.
In potem pride trenutek, ko se nekaj premakne
To se zgodi, ko prepoznaš svoje vzorce. Ne več v smislu: »Spet sem si to naredila,« ampak bolj: »Aha, tole že poznam – in tokrat bom izbrala drugače.«
Takrat se igra spremeni. Ker jo začneš igrati zavestno. Reagiraš drugače. Odnosi se spremenijo.
V svojem življenju končno naredimo prostor za ljudi, ki nas dejansko spoštujejo in podpirajo. Naredimo prostor za ljubeče odnose. Ker spoštujemo in podpiramo sebe. Ker smo ljubeči do sebe.
Zato se naslednjič, ko začutite staro privlačnost – morda za hip ustavite in vprašajte: Je to ljubezen ali poznani vzorec?
***Klavdija Verlak, coach za osebno rast, pomaga ljudem, predvsem ženskam, da prepoznajo svoje notranje potenciale, razbijejo omejujoča prepričanja in odkrijejo svojo lastno vrednost.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se