Slovenija je leta 2016 kot prva država v Evropski uniji pravico do pitne vode zapisala v svojo ustavo, s čimer se je ta pravica v Sloveniji zaščitila na najvišji pravni ravni. Kljub vsemu pa je to za zdaj le črka na papirju, saj ministrstvo za okolje in prostor v treh letih od sprejema ustavnih sprememb še vedno ni raziskalo, zakaj v globokih vodonosnikih na Dravskem polju ostaja vsebnost herbicida atrazin, ki je prepovedan že od leta 2002. Atrazin, ki se je med drugim uporabljal za zatiranje plevela in trave v kmetijstvu in pri pogozdovanju, je sicer največji onesnaževalec pitne vode v svetu.
Pomanjkljiv monitoring
Računsko sodišče je v nedavni reviziji ugotovilo, da je ministrstvo pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode le delno učinkovito. Ob tem je izpostavilo pomanjkljiv monitoring globljih vodonosnikov podzemnih voda. Med drugim je sodišče ministrstvu za okolje in prostor naložilo, naj razišče vzroke za prisotnost atrazina.
Na ministrstvu za okolje so nam pojasnili, da agencija za okolje opravlja redni letni monitoring. »Ugotovljeno je, da se vsebnost atrazina z leti zmanjšuje, je pa atrazin pesticid, ki se v naravi dlje časa razgrajuje,« so nam pojasnili na ministrstvu za okolje. V splošnem vsebnosti atrazina v podzemnih vodah Slovenije praktično večinoma ne zaznavajo, z izjemo Dravske in Murske kotline. »Leta 2018 je atrazin minimalno še vedno presegal standard kakovosti za podzemne vode na štirih merilnih mestih Dravske kotline in na enem merilnem mestu Murske kotline,« so še povedali.
Na računskem sodišču pa ministrstvo opozarjajo, da so dejanske obremenitve voda lahko tudi večje od ocenjenih, saj ministrstvo o njih po navedbah sodišča nima popolnih podatkov. Prav tako ministrstvo ni povsod zagotovilo primerljivosti podatkov o obremenitvah voda s preteklimi obdobji.
Ker je atrazin v Sloveniji prepovedan že od leta 2002, se je že v preteklosti postavljalo vprašanje, zakaj se vsebnost pesticida v globokih vodonosnikih zmanjšuje tako počasi. Eden izmed vzrokov bi lahko bil v preteklosti tudi nezakoniti uvoz tega sredstva v državo, a pristojne institucije tega niso zaznale. »Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v zadnjih desetih letih pri nadzoru ostankov in pravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev ni zasledila ostankov atrazina v živilih ali rastlinah niti zaznala nezakonite uporabe,« so sporočili iz uprave.
Da nadzor nad atrazinom očitno ni najboljši, se je izkazalo tudi pri požaru v vrhniškem Kemisu pred dvema letoma. Prve analize potoka Tojnica štiri dni po požaru so pokazale, da se je spremenil v kemično bombo, v kateri so bile večkrat presežene najvišje dovoljene koncentracije več kot tridesetih strupenih spojin, od tega najmanj osmih pesticidov. Med njimi je izstopal prav atrazin, katerega koncentracije so kar 175-krat presegale največje dovoljene.
V Kemisu pravijo, da po zakonu o ravnanju z odpadki niso dolžni preverjati kemične sestave posameznih prejetih odpadkov, temveč jih prevzemajo razvrščene po klasifikacijskih številkah, zato ne vedo, ali so v podjetju prejeli atrazin.
Vpliv na zdravje
Na podlagi rezultatov študij, v katerih so poskusne živali dlje časa izpostavljali atrazinu, in študij delovanja atrazina lahko sklepamo na morebitne učinke pri ljudeh, pojasnjujeta Tanja Fatur in Lucija Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»Pri poskusnih živalih so opazili škodljive vplive na izid nosečnosti, zakasnel telesni in spolni razvoj pri mladičih obeh spolov ter zmanjšano sproščanje hormona, ki spodbuja nastajanje mleka, pri doječih samicah. Pri samcih je atrazin povzročil znižanje ravni spolnega hormona testosterona,« pravita strokovnjakinji.
Za učinke, ki so jih opazili na atrazinu izpostavljenih podganah, sicer ne morejo z gotovostjo trditi, da se ne bi pojavili tudi pri ljudeh v primeru izpostavljenosti večjim količinam atrazina od sprejemljive dnevne vrednosti. Ob tem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da se škodljivi učinki na zdravje ljudi pojavijo pri izpostavljenosti atrazinu, ki je večja od sprejemljive dnevne vrednosti.
»Kot najslabši možni primer izpostavljenosti atrazinu preko pitne vode upoštevamo novorojenčka, ki tehta tri kilograme in popije pol litra vode na dan. Koncentracija atrazina v pitni vodi, ki je nižja od 12 mikrograma na liter, ne bi predstavljala tveganja za njegovo zdravje. Najvišja dovoljena koncentracija atrazina v pitni vodi je 0,1 mikrograma na liter, kar je približno stokrat manj,« še pravita Faturjeva in Perharičeva.
Popolna feminizacija
»Najbolj negativne vplive ima herbicid na razred dvoživk, prizadene pa lahko tudi ribe, plazilce ter v večjih količinah tudi človeka. Biolog Tyrone Hayes je izvedel poskus, pri katerem so štirideset samcev afriške žabe krempljarke tri leta izpostavljali vplivom atrazina, in rezultati so bili šokantni,« je zapisano na spletni strani fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Trideset žab je postalo kemično kastriranih, nezmožnih razmnoževanja, medtem ko so štirje samci spremenili spol in bili sposobni reprodukcije kot samice, čeprav je bil njihov genski material moški. Kot posledica tega so bili vsi potomci take žabe moškega spola, kar je eden od vzrokov globalnega upadanja populacije dvoživk. »Natančnih povzročiteljev nenavadnega pojava feminizacije in pojava velikega števila hermafroditov še niso odkrili,« še piše na spletni strani.
