Profimedia

Po zakonu o dolgotrajni oskrbi se je s 1. julijem začela uporabljati določba o dolgotrajni oskrbi na domu. Ta pravica zajema denimo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih in določeno vrsto zdravstvene nege, pa tudi e-oskrbo in storitve za ohranjanje samostojnosti, denimo fizioterapijo in delovno terapijo.

Obvezen prispevek za zaposlene, delodajalce, kmete, samostojne podjetnike in upokojence

Zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja tudi novo obvezno socialno zavarovanje in prinaša prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni bodo vsak mesec vplačevali en odstotek od bruto plače, tudi delodajalci en odstotek od bruto plač, upokojenci en odstotek od neto pokojnine; kmetje in samostojni podjetniki pa po dva odstotka. V praksi to pomeni, da bo zaposleni s povprečno plačo, ki znaša 2464 evrov bruto, plačal dobrih 24 evrov, enak znesek pa bo moral prispevati delodajalec. Skupaj bosta tako za dolgotrajno oskrbo plačala malenkost manj kot 50 evrov. Upokojenec s povprečno starostno pokojnino pa bo moral plačati dobrih 9 evrov. Prispevek bo prvič obračunani pri julijskih plačah oziroma pokojninah.

Solidarna prihodnost

V veljavi nov zakon o dolgotrajni oskrbi: kaj to pomeni za vas?

Prispevka ne bo treba plačevati za zavarovane osebe, ki so v obveznem zdravstvenem zavarovanju in posledično v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo zavarovane kot družinski član.

Za zaposlene bo prispevek obračunan avtomatično ob vsakem izplačilu plače, enako kot prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Za samozaposlene, kmete in osebe z dopolnilno dejavnostjo (popoldanski s. p.) bo prispevek odmerjen in plačan enako kot zdravstveni prispevki, torej prek mesečne obveznosti, ki jo ureja Finančna uprava Republike Slovenije.

Za upokojence bo prispevek samodejno odtegnjen pri izplačilu pokojnine.

S 1. julijem

Prihaja prispevek za dolgotrajno oskrbo: kje se bo denar zbiral in kdo bo vršil nadzor?

V domu za starejše naj bi plačevali le "hotelski del"

Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da zaradi denarja, ki se bo zbiral v tej blagajni, naj ne bi od 1. decembra letos naprej nihče, ki prebiva v domu starejših, za bivanje in oskrbo plačal več, kot znaša zajamčena pokojnina za polno delovno dobo. Torej ne več kot 781,94 evra. Po novem zakonu bodo stanovalci v domovih za starejše plačevali le tako imenovani hotelski del. To pomeni nastanitev in hrano.

Sašo Bizjak

Kakšne so pravice?

Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu omogoča, da uporabniki prejemajo storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter zdravstvene nege na svojem domu. Obseg storitev je odvisen od kategorije, v katero je uporabnik uvrščen, in znaša od 20 do 110 ur mesečno. Upravičenec v prvi kategoriji bo mesečno prejel 20 ur dolgotrajne oskrbe na domu, v peti kategoriji pa 110 ur, je navedlo ministrstvo za solidarno prihodnost. Vsi, ki želijo pridobiti pravico do dolgotrajne oskrbe na domu v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi, morajo oddati vlogo pri pristojnem centru za socialno delo.

Storitev e-oskrbe medtem vključuje pametne tehnologije in podporne storitve, ki omogočajo večjo varnost in samostojnost uporabnikov denimo s pomočjo osebnih alarmov in senzorjev. Storitev je sofinancirana v višini 31 evrov. Poleg tega je predvideno sofinanciranje začetnega stroška za opremo.

Dolgotrajna oskrba na domu

Oddajanje vlog: od 1. julija pomoč na domu, e-oskrba in podpora

Kje se bo zbiral denar?

Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Gre namreč za namenska sredstva, ki se lahko kot taka porabijo zgolj za potrebe dolgotrajne oskrbe.

Nadzor nad porabo sredstev iz te blagajne bo izvajal sam ZZZS, ki posledično od izvajalcev dolgotrajne oskrbe terja spoštovanje strogih pravil. Naloge ZZZS v skladu z zakonom med drugim vključujejo tudi izvajanje finančnega nadzora nad izvajalci dolgotrajne oskrbe v mreži.