Igralka pet let živela z napačno diagnozo: kako je to mogoče?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Leta živite s prepričanjem, da imate multiplo sklerozo, jemljete zdravila in se prilagajate življenju s kronično boleznijo. Nato pa izveste, da je bila diagnoza napačna. Čeprav se sliši neverjetno, se takšni primeri dogajajo. Multipla skleroza ima namreč številne simptome, ki jih je mogoče zamenjati za znake drugih bolezni. Kako pogosto se zdravniki zmotijo in kaj je lahko razlog?
Prav takšen preobrat je nedavno doživela igralka Christina Applegate, ki je leta 2021 javno razkrila, da ima multiplo sklerozo. Po ponovni presoji so zdravniki njeno diagnozo ovrgli, njene zdravstvene težave pa ostajajo. Njena zgodba odpira pomembno vprašanje, kako lahko pride do napačne diagnoze bolezni, za katero človek več let prejema zdravljenje.
Zakaj je multiplo sklerozo težko diagnosticirati
Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen osrednjega živčevja, pri kateri imunski sistem poškoduje zaščitno ovojnico živčnih vlaken v možganih in hrbtenjači. Zaradi tega je prenos živčnih signalov moten, posledice pa se lahko od človeka do človeka precej razlikujejo.
Pri nekaterih se bolezen najprej pokaže z motnjami vida, pri drugih z mravljinčenjem, odrevenelostjo ali mišično oslabelostjo. Pojavijo se lahko tudi težave z ravnotežjem, koordinacijo, hojo in izrazita utrujenost. Težava je, da so takšni simptomi značilni tudi za številna druga zdravstvena stanja.
Za multiplo sklerozo ne obstaja en sam test, ki bi lahko samostojno potrdil diagnozo. Nevrolog mora zato upoštevati bolnikove simptome, njihov razvoj skozi čas, ugotovitve pregleda in rezultate različnih preiskav. Ob tem mora preveriti tudi, ali obstaja druga razlaga za težave.
Katere bolezni lahko zamenjamo za multiplo sklerozo
Podobne nevrološke simptome lahko povzročajo številne bolezni. Med njimi sta nevromielitis optika in bolezen, povezana s protitelesi proti MOG, ki prav tako povzročata vnetne spremembe v osrednjem živčevju. Pri obeh se lahko pojavijo motnje vida, mišična oslabelost in druge težave, podobne simptomom multiple skleroze.
Tudi pomanjkanje vitamina B12 lahko povzroča mravljinčenje, odrevenelost in motnje hoje. Podobne simptome imajo lahko nekatere avtoimunske bolezni, denimo lupus, ter določene okužbe. Pri migreni pa se lahko na magnetni resonanci pojavijo spremembe, ki jih je včasih težko razlikovati od tistih pri multipli sklerozi.
Prav zato zdravniki diagnoze ne postavljajo zgolj na podlagi posameznega simptoma. Mravljinčenje v rokah ali utrujenost namreč še zdaleč ne pomenita, da ima človek multiplo sklerozo.
Zakaj lahko magnetna resonanca zavede
Magnetna resonanca možganov in hrbtenjače je ena najpomembnejših preiskav pri diagnosticiranju multiple skleroze. Z njo lahko zdravniki odkrijejo značilne spremembe oziroma lezije, ki nastanejo zaradi poškodb mielina.
Toda vsaka sprememba na magnetni resonanci še ne pomeni multiple skleroze. Podobne spremembe bele možganovine lahko nastanejo tudi zaradi migrene, bolezni drobnih krvnih žil in nekaterih drugih zdravstvenih stanj.
Zdravnik mora zato oceniti, kje so spremembe, kakšne oblike so in ali njihova razporeditev ustreza multipli sklerozi. Pomembno je tudi, ali se izvidi ujemajo z bolnikovimi simptomi. Pri diagnostiki si lahko pomaga še s pregledom možgansko-hrbtenjačne tekočine, dodatnimi preiskavami vidnega živca in krvnimi testi, s katerimi izključuje druge bolezni.
Kako pogoste so napačne diagnoze
Raziskave kažejo, da napačne diagnoze multiple skleroze niso povsem izjemne. Sistematični pregled raziskav iz leta 2024 je na podlagi šestih raziskav ocenil skupni delež napačnih diagnoz na približno 15 odstotkov. Vendar so raziskave zajemale različne skupine bolnikov, tudi tiste, napotene v specializirane centre zaradi diagnostičnih nejasnosti, zato te številke ne moremo neposredno prenesti na vse bolnike.
Med najpogostejšimi razlogi za napake strokovnjaki omenjajo nepravilno razlago magnetne resonance, preveliko zanašanje na nespecifične simptome in neustrezno uporabo diagnostičnih meril.
Posledice napačne diagnoze so lahko resne. Bolnik lahko več let prejema zdravila, ki jih ne potrebuje, hkrati pa ostane neprepoznana bolezen, ki dejansko povzroča njegove težave. Ker nekatera zdravila za multiplo sklerozo vplivajo na imunski sistem, lahko nepotrebno zdravljenje pomeni tudi izpostavljenost neželenim učinkom.
Kdaj je smiselno pridobiti drugo mnenje?
Če ima človek potrjeno multiplo sklerozo, posamezni primeri napačnih diagnoz niso razlog, da bi samodejno podvomil o svoji bolezni. Vendar je ponovna strokovna presoja lahko smiselna, kadar so izvidi nejasni, simptomi niso značilni za multiplo sklerozo ali se potek bolezni bistveno razlikuje od pričakovanega.
V takšnih primerih je najbolje poiskati drugo mnenje nevrologa, ki ima izkušnje z diagnosticiranjem multiple skleroze in sorodnih bolezni. Zdravljenja nikoli ne smemo prekiniti na lastno pest, saj lahko prekinitev nekaterih zdravil povzroči resne zaplete.
Primer Christine Applegate opozarja tudi na pomembno dejstvo: napačna diagnoza ne pomeni, da bolnikove težave niso resnične. Bolečine, utrujenost in motnje gibanja lahko ostajajo, čeprav se izkaže, da njihov vzrok ni bolezen, na katero so zdravniki sprva posumili. Zato je pomembno, da se iskanje prave diagnoze nadaljuje, dokler zdravniki ne najdejo ustrezne razlage za simptome.
