Svoboda nad Janšo, Levica nad Hojsa: odzivi po burni proslavi v Kopru
Slovenski premier Janez Janša je na državni proslavi ob dnevu suverenosti dejal, da je bila Slovenija na dobri poti, da postane druga Švica, a so sledila leta izgubljenih priložnosti. Posredovala je tudi policija.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Kopru se je ob dnevu suverenosti odvila državna proslava, ki je v zadnjih dnevih dvignila veliko prahu ter ki so se je posledično po lastni volji izognili predstavniki opozicije in predsednica Nataša Pirc Musar.
Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov.
»Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta,« je Janša dejal v govoru na proslavi, ki so ga prekinjali protestni vzkliki in žvižgi. Medtem ko so protestniki z žvižgi in vzkliki izražali nestrinjanje z govorom, je posredovala tudi policija, poročajo Primorske novice. Protestnike je opozarjala, da z žvižgi motijo javno prireditev. Napetosti so bile zaznavne tudi v stikih med nasprotniki proslave in podporniki aktualne oblasti, vendar do nasilja ni prišlo.
Policija: identificirali so tri kršitelje, dva prejela plačilni nalog
S Policijske uprave Koper so naknadno sporočili, da je med državno proslavo na Ukmarjevem trgu v Kopru med 11.17 in 11.29 skupina sprva približno 20, pozneje pa od 40 do 50 oseb z žvižganjem, vpitjem in povzročanjem hrupa motila potek prireditve. Policisti so zaradi kršitev javnega reda in miru ukrepali z opozorili in ukazi ter preprečili nadaljnje motenje proslave.
Policisti so na kraju ugotovili identiteto treh oseb. Zaradi kršitve Zakona o javnih zbiranjih so ustrezno ukrepali zoper vse tri, dvema pa izdali tudi plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Policija medtem nadaljuje zbiranje obvestil in dokazov, da bi ugotovila identiteto še drugih oseb, ki so sodelovale pri kršitvah. Zoper njih bodo izvedli ustrezne prekrškovne postopke, so še pojasnili na koprski policijski upravi.
Ob tem so poudarili, da policisti pri posredovanju niso uporabili prisilnih sredstev. Dovoljenje za izvedbo javne prireditve je izdala Upravna enota Koper.
Pirc Musar obsodila žvižganje na državnih proslavah: »Proslave bi nas morale združevati«
Pirc Musar je na svojem profilu na omrežju X žvižganje obsodila. Kot je zapisala, suverena država temelji na svobodi govora in dialogu, a tudi na medsebojnem spoštovanju. "Žvižganje med govori na državne proslave ne sodi in takšno početje obsojam. Ni sodilo junija, ne sodi danes in iskreno upam, da ga v prihodnje ne bo deležen noben govornik na državni proslavi več," je zapisala Pirc Musar, ki meni, kot je povedala ob robu slovesnosti Društva kmetic Brežice v Brežicah, da bi nas morale državne proslave združevati, ne pa razdvajati.
Po proslavi v Kopru završili na nasprotnih bregovih: Svoboda udarila po Janši, Levica nad Hojsa
Svoboda je dogajanje ob proslavi pospremila s kritiko na račun Janeza Janše, saj po njihovem mnenju z deljenjem in razdvajanjem kvari praznično vzdušje. Opozorili so tudi na odzive oblasti na protestnike, med drugim na omenjanje vodnega topa.
V Levici pa so obsodili zapis podpredsednika SDS Aleša Hojsa, ki je protestnike označil za »horde« in zagovarjal uporabo vodnega topa. Sokoordinatorica stranke Asta Vrečko je opozorila, da takšne izjave pomenijo zastraševanje ljudi, ki si upajo izraziti nestrinjanje z oblastjo.
Hojs je medtem zapisal, da do dogajanja ne bi prišlo, če ne bi »levičarji podpihovali«. Vrečko je ocenila, da takšna sporočila državljanom dajejo vedeti, da si ob nasprotovanju vladi zaslužijo represivne ukrepe.
Sanje o drugi Švici
Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je Janša izpostavil jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel. Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu.
Kot je dejal, smo takrat sanjali, da bomo postali druga Švica, »korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge«. Postali smo člani ZN, EU, evropske denarne unije, zveze Nato, OECD in Mediteranske unije, je med drugim naštel.
Drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti
»Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo,« je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak.
»Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja,« je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja.
Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil kot izziv, pred katerim smo danes Slovenci. »Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu,« je dejal.
Nekaterim Slovenija ni bila intimna opcija
Spomnil je na 26. oktober 1991, ko so se zbrali v Kopru in proslavljali umik zadnjega pripadnika agresorske vojske ter končno osvoboditev. Večina je verjela, da so priča spremembi, ki je trajna. Da stari jugoslovanski in komunistični simboli in zastave, ki smo jih sneli z drogov, ne bodo več strašili v slovenski javnosti, ampak bodo končali v muzejih totalitarizma, je dejal.
»Zelo smo se motili,« je nadaljeval. Pozabili so namreč, da nekaterim samostojna in demokratična Slovenija ni bila intimna opcija. Ti ljudje so se z vsemi sredstvi lotili razkroja vrednot. Z monopoli v šolstvu, medijih in kulturnih ustanovah. S financiranjem jugo nostalgije. S smešenjem vrednot slovenske osamosvojitve. Z omalovaževanjem dosežkov osamosvojitvene generacije, je navedel.
»Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bomo doživeli čase, v katerih bodo nekateri poslanci DZ jokali za nekdanjo totalitarno državo,« je dejal Janša. Omenil je tudi ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve, odškodnine za izbrisane, oviranje izdaje mrliških listov za pobite med in po drugi svetovni vojni ter finančno podporo za ilegalne migrante, ki da je višja od večine pokojnin. »Nismo si predstavljali niti v sanjah, a vendar se je vse to zgodilo in veliko dela nas čaka,« je ugotovil.
Zakaj ni bilo opozicije in predsednice?
Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja, zaradi česar se je ni udeležila opozicija, prav tako je udeležbo zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala predsednica republike Pirc Musar. Med razlogi je med drugim izpostavila preimenovanje praznika, čemur ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD.
Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju.
Stevanović si želi, da bi državne proslave povezale vse politične stranke in državne institucije
Predsednik DZ Zoran Stevanović je v Kopru izrazil željo, da bi državni prazniki povezovali predstavnike različnih političnih strank in najvišjih državnih institucij. "Sanjam o tem, da bi se takih proslav, ki so prazniki Slovenije in vseh nas, udeležili tako predsednica kot predstavniki vlade in vseh političnih strank. To bi bilo najlepše simbolično sporočilo družbi v Sloveniji," je dejal za STA.
Kacin ob protestih na proslavi: »Borili smo se za to, da lahko ti razgrajajo«
Protesti, ki so spremljali letošnjo slovesnost, ga po njegovih besedah niso posebej zmotili. Med številnimi zbranimi na Ukmarjevem trgu je bil tudi nekdanji minister za informiranje v času osamosvajanja Slovenije in nekdanji evropski poslanec Jelko Kacin, ki je bil navzoč tudi ob odhodu zadnje ladje z vojaki JLA iz Kopra leta 1991. Ob letošnji obletnici se je spomnil trenutka pred 35 leti, ko je Slovenija vzpostavila nadzor nad svojim ozemljem.
"Tudi takrat sem bil tukaj in tudi takrat je Janez Janša govoril v trenutku, ko smo vzpostavili popoln nadzor nad celotnim ozemljem, akvatorijem in vsemi objekti JLA," je povedal. Po njegovih besedah je bila današnja proslava posvečena vsem, ki so se uprli agresiji JLA, predvsem policistom in pripadnikom Teritorialne obrambe. Kacin je komentiral tudi proteste, ki so spremljali Janšev govor. "Borili smo se za demokratizacijo. Iz enoumja enopartijskega jugoslovanskega sistema smo postali zahodna demokracija. Borili smo se za to, da lahko ti razgrajajo," je dejal. Ob tem je poudaril, da je predsednik vlade kljub motnjam govor izpeljal do konca.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
