Tumorji glave in vratu: 5 zgodnjih znakov, ki jih ne smete spregledati
Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana v Sloveniji za enim od rakov glave in vratu vsako leto na novo zboli približno 500 ljudi. Tukaj je 5 zgodnjih znakov, na katere bodite pozorni.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hripavost, ki kar ne izgine. Ranica v ustih, ki se tedne ne zaceli. Občutek cmoka v grlu ali bolečina v ušesu, čeprav z njim na prvi pogled ni nič narobe. Vsak od teh simptomov ima veliko pogostejših in nenevarnih razlag, toda če vztraja, je lahko tudi opozorilni znak raka glave in vratu.
Pod skupnim imenom raki glave in vratu zdravniki združujejo rake ustnic, ustne votline, žrela, grla, nosne in obnosnih votlin, žlez slinavk ter nekatere rake, ki se najprej pokažejo z zasevki v vratnih bezgavkah. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana v Sloveniji za enim od rakov glave in vratu vsako leto na novo zboli približno 500 ljudi.
Bolezen je približno trikrat pogostejša pri moških, najpogosteje pa se pojavlja med 50. in 70. letom starosti.
Bolečina se lahko pojavi celo v ušesu
Znaki so zelo odvisni od tega, kje se tumor razvije. Prav zato jih ni vedno enostavno povezati z rakom. Med težavami, ki jih navaja Onkološki inštitut Ljubljana, so motnje pri žvečenju, govoru, dihanju in požiranju, boleče požiranje, občutek tujka oziroma cmoka v grlu, razjede v ustih, sprememba glasu oziroma hripavost ter povečane bezgavke na vratu. Zanimiv in manj očiten simptom je lahko bolečina v ušesu.
Pri tumorjih ustne votline in ustnega dela žrela lahko namreč nastane tako imenovana prenesena bolečina. Človek jo čuti v ušesu, čeprav težava dejansko izvira drugje. Onkološki inštitut pojasnjuje, da je lahko posledica rasti tumorja v globino in prizadetosti vej možganskih živcev. Zato dolgotrajne enostranske bolečine v ušesu brez jasnega vzroka, posebej če jo spremljajo težave pri požiranju, hripavost ali zatrdlina na vratu, ni dobro ignorirati.
Rana v ustih, ki se ne zaceli
Večina aft, ugrizov in manjših poškodb v ustih se zaceli sama. Drugače je, če sprememba vztraja več tednov, raste ali se ponavlja na istem mestu. Pozornost zahtevajo tudi trajne rdeče ali bele spremembe sluznice, zatrdline ter težave pri premikanju jezika, žvečenju ali požiranju.
Specialist onkologije in radioterapije dr. Davor Kust med opozorilnimi znaki izpostavil prav spremembe v ustih, dolgotrajno hripavost, težave pri požiranju, povečane vratne bezgavke in bolečino v ušesu brez očitne okužbe. Ključna je predvsem beseda dolgotrajno.
Prehlad lahko povzroči hripavost, vnetje žrela bolečino pri požiranju, okužba pa povečane bezgavke. Če težava ne izzveni ali se celo stopnjuje, pa je smiselno poiskati vzrok.
Tobak in alkohol ostajata najpomembnejša dejavnika tveganja
Pri rakih glave in vratu sta najpomembnejša preprečljiva dejavnika tveganja tobak in alkohol. Onkološki inštitut Ljubljana opozarja, da lahko tobak močno poveča tveganje, največje pa je pri ljudeh, ki hkrati kadijo in pijejo alkohol.
Med druge dejavnike sodijo tudi nekatere poklicne izpostavljenosti, denimo lesnemu prahu, niklju ali azbestu, ter okužbe z določenimi virusi.
V zadnjih desetletjih je vse pomembnejša še ena povezava: humani papilomavirusi oziroma HPV. Določene visokorizične vrste HPV so povezane predvsem z raki ustnega dela žrela, kamor sodijo tudi mandlji in koren jezika. NIJZ pojasnjuje, da lahko nekateri tipi HPV poleg rakov spolovil povzročijo tudi rakave spremembe ustnega dela žrela pri ženskah in moških.
Okužbe se prenašajo s tesnim stikom kože in sluznic, najpogosteje pri spolnih odnosih, vključno z oralnimi. Večina okužb sicer izzveni sama in nikoli ne povzroči raka.
Kako zdravniki ugotovijo, za kaj gre?
Pregled se začne precej bolj preprosto, kot si morda predstavljamo. Zdravnik najprej pregleda področje ust, žrela in vratu ter povpraša o simptomih, njihovem trajanju, kajenju, alkoholu in drugih dejavnikih tveganja.
Pri sumljivih spremembah lahko sledi endoskopski pregled nosu, žrela ali grla. Če zdravnik odkrije sumljivo spremembo, je za potrditev diagnoze potreben odvzem tkiva oziroma biopsija.
Za oceno razširjenosti bolezni uporabljajo CT, magnetno resonanco in v določenih primerih PET/CT. Slovenska priporočila poudarjajo, da je treba obravnavo in izbiro zdravljenja prilagoditi mestu nastanka, stadiju bolezni in značilnostim posameznega tumorja.
Zdravljenje lahko pomembno vpliva na govor, požiranje in videz
Prav zaradi mesta, kjer ti tumorji nastanejo, je njihovo zdravljenje posebno zahtevno. Kirurg mora odstraniti rakavo tkivo, hkrati pa se zdravniki trudijo čim bolj ohraniti govor, požiranje, dihanje in videz. Glede na vrsto in razširjenost bolezni pridejo v poštev operacija, obsevanje, sistemsko zdravljenje ali kombinacija več metod.
Pri nekaterih bolnikih z napredovalo oziroma ponovljeno boleznijo se uporabljajo tudi imunoterapija in tarčna zdravila. Zdravljenje zato pogosto ne vključuje samo onkologa in kirurga. Pomemben del ekipe so lahko tudi radioterapevt, patolog, zobozdravnik, logoped, dietetik in drugi strokovnjaki.
Prav multidisciplinarna obravnava je temelj slovenskih priporočil za rake glave in vratu. Po operacijah ali obsevanju lahko bolniki potrebujejo pomoč pri ponovnem učenju govora in požiranja ter prilagoditev prehrane. Pri teh rakih kakovost življenja po zdravljenju zato ni stranska tema, ampak pomemben del celotne obravnave.
Kdaj simptomov ne gre več pripisovati prehladu?
Hripavost po virozi, bolečina v grlu ali povečana bezgavka so zelo pogoste težave in v veliki večini primerov niso posledica raka. Toda sprememba, ki ne mine več tednov, postaja izrazitejša ali nima razumljivega vzroka, zasluži pregled.
Posebej pozorni bodite na vztrajno hripavost, rano ali zatrdlino v ustih, težave oziroma bolečino pri požiranju, nepojasnjeno enostransko bolečino v ušesu ter nebolečo zatrdlino oziroma povečano bezgavko na vratu. Pri teh rakih namreč ni pomembno samo, kateri simptom se pojavi. Pomembno je tudi, koliko časa ostane.
