PR

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če hočeš pravilno obliko riti, se moraš podati v bitko zanjo. Oblika je pomembna. In na ulici, med fanti, menda velja podobno pravilo. 

Z družbo sem se namenil na koncert v starem jedru prestolnice. Ekipa me je čakala, jaz sem pešačil od Magistrata proti Novemu trgu. Ulica se tam zoži, čete turistov z vseh smeri jezijo pretočnost. In pazi: v to mravljišče, na to reko pešcev so se tistega večera namenili surfati trije mladci na skirojih. Električnih, tahitrih. Kot pravi alfa samci, ki s svojim scanjem označujejo svoj rajon, se niso menili za nikogar, razen za svoj threesome. Povsod gužva, za mano Pritličje, pred mano tisto gradbišče, izza mojega hrbta pa priskirojajo samci in špricajo testosteron. 

Fantje so se z vso resnostjo namenili centru prestolnice izreči svojo alfa moškost. Suvereno so šponali po prepolni pešconi, turirali svoje elektro motorčke, pospešili in spet zavrli, mimogrede zaprli pot dami na invalidskem vozičku in skoraj čelno treščili v družino z otroškim vozičkom. Enemu od para zaljubljenih fantov, ki sta se držala za roke, so ob prehitevanju na hitro frcnili čepico z glave – da je bilo jasno, kaj si »pravi dedci mislijo o pedrih«.  In ob vsem tem so me štirikrat prehiteli in trikrat pustili predse. Skratka, kreteni.

V tej zmedi, ki je šla celotni ulici strašansko na jetra, sem jih vendarle uspel premeriti od glave do peta. Oprijete majčke, skinny kavbojke, brandirane pederuše in izbran parfum. Pa nakit, seveda. Huh, nakit! Na skirojih je očitno modno zapovedana tudi drža. Nogice sonožno skupaj, ritka rahlo izbočena, trup nežno nagnjen naprej, da so rokice do komolcev tesno ob trupu. In – o moj bog! – sprotni dotiki odobravanja. Bral sem o jezikih ljubezni – in da je dotik eden od njih – ampak tole je bilo … next level. »Br't!« Dovolj zaupam svojemu gay-darju, tule je poleg testosterona špricalo še litre zakritega nepriznanega homoerotičnega.

Na ozkem delu ulice, kjer si polovico sprehajališča prisvojijo mize bližnje restavracije, druga polovica pa se še bolj nagužva ob hidrantu, so se ustavili, jaz takoj za njimi. »Ej, model,« sem si izboril pozornost prvega. »Dej, plis, pazi, kje furaš, štirikrat sem se ti moral umakniti, niste sami,« sem izrekel, kar je imela cela ulica na koncu jezika. In pazi, preden sem uspel po stavku vdihniti, me je prvi alfa samec z vso silo zagrabil za vrat, drugi pa mi s pestjo primazal eno konkretno na levo lice. Kar tam, sredi folka, v petek zvečer, v centru Ljubljane. 'Kaj čem sam proti trem?' sem si rekel, jim zabrusil »Dej, ohlad se« in jo v sekundi odšpičil čim dlje stran. 

Če bi me srečali odrasli moški, zreli dedci, bi najbrž rekli »Ja, sori!«« in šli naprej v večer. A tole so bili pri trideset in nekaj vendar le fantki. In ko so sonožno, z izbočenimi ritkami odskirojali domov, so si tam za akcijo najbrž čestitali, občudovali moškost domačega trojčka in se božali drug drugega. »Br't!, brez bitke ni ritke.«