Arhiv Štajerskega Tednika

Z začetkom novega šolskega leta pa smo močno in hitro zakorakali v čas virusnih okužb. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zlasti med otroki bistveno več okužb dihal, kot je bilo to v preteklih letih v istem obdobju. Ponekod v Evropi poročajo tudi o prisotnosti virusa gripe. Vsi pa poročajo o velikem številu hospitalizacij zaradi respiratornih obolenj.

Kako bi lahko na podlagi bolezenskih znakov razločevali med gripo, prehladom in covidom-19? Odgovor je, da zelo težko. V tem trenutku še vedno prej pomislim na covid-19, saj so primeri gripe še redki, pri prehladu pa se ne pojavi tako visoka temperatura, niti tako intenziven kašelj in utrujenost.

Pri gripi so najbolj značilni nenadna visoka temperatura, bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol. Simptomi covida-19 so zelo različni. Med vodilnimi so poleg vročine z mrzlico še kašelj, izčrpanost, ki napreduje, glavobol, ki traja nekaj dni, ter izguba okusa in voha. Pri otrocih se pojavi tudi driska.

Znaki prehlada so blažji. Če se pojavi vročina, ta ni visoka, kašelj je produktiven, značilen je izcedek iz nosu, ki je v začetku voden in potem postane gostejši, pogosto je tudi kihanje in vneto grlo.

Če se pojavijo znaki, ki bi bili lahko posledica okužbe z gripo ali novim koronavirusom, je treba nemudoma poklicati zdravnika ali urgentno službo. Oseba z bolezenskimi znaki naj ostane doma. Tudi to je pomemben ukrep za preprečevanje širjenja okužb. Obravnava bolnika poteka dvotirno, in sicer je treba izvesti testiranje in vzporedno bolnika zdraviti. Do izvida testiranja bolnika v zdravstvenih ustanovah obravnavajo, kot da je pozitiven.

Zdravstvena stroka tudi v tem letu poziva k obsežnejšemu cepljenju proti gripi. S tem želijo preprečiti, da bi ob hkratnih zapletih zaradi gripe, zaradi katerih je bilo pretekla leta veliko bolnikov sprejetih v bolnišnice, in ob sorazmerno visokem številu obolelih za covidom-19, odpovedal zdravstveni sistem. Že leto in pol se srečujemo s težavami glede (ne)dostopnosti nekaterih zdravstvenih storitev. In sočasna prisotnost obeh okužb bi lahko stanje še poslabšala. Tudi mikrobiološki laboratoriji imajo omejene zmogljivosti. Zdaj se pretežno ukvarjajo s testiranjem na covid-19, v primeru gripe pa bodo potrebni tudi odvezami brisov in testiranje na viruse gripe.

Cepljenje ni edini ukrep, je pa zagotovo najučinkovitejši ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. S cepljenjem proti gripi se lahko zaščitimo vsaj proti eni bolezni. Posebej je cepljenje proti gripi priporočljivo za starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice, osebe z zelo povečano telesno težo in za otroke od 6 mesecev do dveh let starosti.

Še vedno pa moramo upoštevati vsa druga priporočila za preprečevanje širjenja okužb. Z nošenjem mask, umivanjem in razkuževanjem rok, prezračevanjem prostorov, vzdrževanjem medsebojne razdalje ipd. lahko jot posamezniki naredimo veliko za to, da omejimo širjenje virusnih okužb in omogočimo otrokom, da obiskujejo vrtec in šolo, študentom spet normalen študij, delo na delovnih mestih, vsem možnosti za različne oblike druženje in udejstvovanja.

Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

Preberite več v Štajerskem Tedniku