Jure Kljajić

Od leta 1980 so populacije ptic kmetijske krajine v Evropi upadle za okoli 60 odstotkov. Vzrokov za to je več, delno jih lahko povežemo tudi s spremembami kmetijskih praks na ornih zemljiščih. Te so vse bolj intenzivne, orna zemljišča pa s postopki komasacij vse večja, s čimer se v krajini povečuje delež homogenega in za ptice neprimernega življenjskega okolja. S to problematiko se ukvarja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki od leta 2021 izvaja triletni projekt Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (Vivek).

Projekt je namenjen izboljšanju gnezditvenih in prehranjevalnih razmer izbranih vrst ptic kmetijske krajine, izboljšanju razmer za opraševalce ter ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov prek kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih predvsem na nižinskih območjih Slovenije. Praktični preizkusi in analiza izvedljivosti ukrepov so potekali na treh projektnih območjih, poleg Goričkega še na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju in na Ljubljanskem barju.

Nedavno je ornitolog Blaž Blažič iz DOPPS v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravil predavanje o pticah, ki jih kmetijske prakse na njivah najbolj prizadenejo, ter načine in prizadevanja društva za njihovo varstvo. Večji del predavanja je bil namenjen trem vrstam ptic, ki gnezdijo tudi v Pomurju, to so poljski škrjanec, hribski škrjanec in priba. Vse tri vrste imajo na nacionalni ravni upadajoče populacije. Hribski škrjanec in priba sta v zmernem upadu, poljski škrjanec pa v strmem upadu. Prav tako so vse tri vrste ekološko vezane na območja z redko nizkoraslo vegetacijo, kjer so mestoma prisotna gola tla, njihova gnezditvena sezona pa v večji meri sovpada s kmetijskimi opravili na obdelovalnih površinah, kar ima tako neposredne učinke na zmanjšanje populacije zaradi nenamernih uničenj gnezd in s tem mladičev kot posredne učinke zmanjšanja heterogenosti, količine hrane za ptice in podobno.

Jure Kljajić

Ukrep dobro sprejet 

Poljski škrjanec je večja, svetlo rjava ptica pevka, ki v Sloveniji najvišje gnezditvene gostote dosega v jugozahodnem delu države, najdemo pa jo tudi v vzhodnem delu Goričkega in drugod po Pomurju. Po podatkih monitoringa splošno razširjenih vrst ptic v kmetijski krajini je vrsta v strmem upadu pri nas, v zadnjih petnajstih letih je upadla za približno 60 odstotkov. Gnezdi na tleh ali skrita v redki nizkorasli vegetaciji. »Vrsta gnezdi od konca marca do julija, pri tem pa je močno odvisna od vegetacije. Vse pogostejša zamenjava jarih žit z ozimnimi vodi v pregosto visokoraslo vegetacijo v sredini njihove gnezditvene sezone, kar jim ne ustreza, zato na takšnih njivah prihaja do zmanjšanja gnezditvenih legel,« ugotovitve povzema Blažič. V srednji Evropi vrsta najpogosteje gnezdi z dvema legloma na leto, je pa število gnezdenja in število legel višje tam, kjer so prisotne ploskve popolnoma golih tal. »V to smer so šle tudi naše rešitve za pomoč tej vrsti na njivah. Vzpostavili smo 19 zaplat neposejanih tal, nekaj tudi na Goričkem, s spremljanjem teh zaplat pa smo ugotovili, da jih vrsta, ki je tam prisotna, s pridom izkorišča,« pove Blažič. Dodal je, da je bil ukrep dobro sprejet tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj so ga vključili v strateški načrt trenutnega programskega obdobja, prav tako je del shem za okolje in podnebje. »V letu 2023 je bilo v ukrep vpisanih približno tisoč hektarjev, letos jih je že približno tri tisoč. V Pomurju je prišlo letos do največjega možnega vpisa v ta ukrep.«

Profimedia

Zaščitili dve gnezdi 

Hribski škrjanec se v Sloveniji pojavlja na dveh ločenih območjih, največjo populacijsko gostoto dosega v jugozahodnem delu države, izolirano in zelo ogroženo populacijo pa najdemo tudi na Goričkem. Vrsta je v zadnjih petnajstih letih upadla za približno 40 odstotkov, najbolj v upadu oziroma najbolj ranljiva pa je gorička populacija, ki je vezana na mozaično kmetijsko krajino, kjer se prepletajo osamela lesna vegetacija, makadamski kolovozi, vinogradi, ekstenzivni travniki ter manjše njive v prahi. Enako kot poljski škrjanec tudi hribski škrjanec gnezdi na tleh in izbira mesta z redko nizkoraslo vegetacijo, kjer se prehranjuje, gnezdi pa v plitvi jamici, obdani z rastlinskim materialom, in pogosto v bližini neke vegetacije. »Ker vrsta na Goričkem gnezdi tudi na njivah, njena gnezditvena sezona sovpada s kmetijskimi opravili, zato so bili tudi naši ukrepi za pomoč vrsti usmerjeni v to smer.«

Ukrep temelji na tesnem sodelovanju z ornitologom in kmetom. Ornitolog v času gnezdenja pregleda vse relevantne površine. Kjer se mu zdi vrsta gnezditveno sumljiva, skuša najti gnezdo. Ko ga najde, o tem obvesti kmeta, na čigar površini je gnezdo, potem pa se z njim dogovori za odložitev kmetijskih opravil na celotni njivi ali v delu njive z gnezdom. Ta odložitev traja do datuma, ki ga določi ornitolog glede na fazo najdenega gnezda, torej ali so v njem jajca ali že mladiči. »Kmetijsko ministrstvo je tudi ta ukrep dobro sprejelo. Izvajali smo ga na treh kmetijskih gospodarstvih na Goričkem, na ta način smo zaščitili dve gnezdi,« pove Blažič.

Damjana Nemeš

Temelji na tesnem sodelovanju 

Podobno kot prejšnji vrsti je tudi populacija pribe v zadnjih petnajstih letih upadla za približno polovico. Posebej velika ostaja na Ljubljanskem barju, nekaj je je tudi v Pomurju in posamično na Goričkem. »Ekologija vrste je zelo podobna prejšnjima. Vezana je na odprte gole površine, z redko nizkoraslo vegetacijo, je pa pri gnezdenju bolj vezana na gola tla. »V preteklosti ni bilo tako, v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je naseljevala predvsem mokriščne habitate, vendar se je z izsuševanjem teh habitatov premaknila na njive, kjer pa je prišlo do ekološke pasti. Ker tudi njena gnezditvena sezona sovpada s kmetijskimi opravili, je začela vrsta na ta način zelo upadati.« Da bi jo zaščitili, so začeli izvajati ukrep, ki temelji na tesnem sodelovanju ornitologa, kmeta in kmetijskega svetovalca.

Ornitolog je v gnezditvenem času preveril vse potencialno ustrezne površine za pojavljanje vrste in tam skušal najti gnezda. Ko jih je našel, jih je nevpadljivo zakoličil, o tem pa obvestil kmetijskega svetovalca, ki je informacijo prenesel kmetu in se z njim dogovoril, da se bo pri delu na njivi do določenega datuma gnezda izogibal. »Pribe zelo dobro prenesejo zakoličenja gnezd. Na ta način smo zavarovali 16 gnezd, v petih smo potrdili tudi prisotnost mladičev. Preboj smo dosegli lani, ko smo ukrep začeli izvajati. Lani je bilo vanj namreč vpisanih 54 gnezd, leto pa že 146.« Ornitolog je še povedal, da se je treba za ohranjanje populacij naštetih ptic lotiti tudi zaščite drugih elementov. To so med drugim krajinske značilnosti v kmetijski krajini in mejice.