Ste te dni ves čas nervozni? Poglejte, kaj vročinski val dela vašemu umu
Visoke temperature ne izčrpajo le telesa, ampak vplivajo tudi na razpoloženje in duševno zdravje. Spodaj preverite, kako.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če ste zadnje dni, ko je svet preplavil vročinski val opazili, da vas malenkosti hitreje razjezijo, ste nestrpni ali pogosteje tesnobni, za tem stoji več razlogov. Visoke temperature ne izčrpavajo le telesa, pomembno vplivajo tudi na duševno zdravje. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko vročinski valovi povečajo razdražljivost, tesnobo in celo agresivno vedenje.
Zakaj nas vročina spravi ob živce
Odgovor se skriva v možganih. Ko je telesu prevroče, velik del energije vloži v to, da ohrani normalno telesno temperaturo. "Zato imajo možgani manj zmogljivosti za uravnavanje čustev," pojasnjuje klinična psihologinja Susan Albers s klinike Cleveland Clinic. Z drugimi besedami: ko nam je fizično neprijetno, smo manj potrpežljivi, hitreje vzkipimo in burneje reagiramo na vsakdanje situacije.
Raziskave kažejo, da v vročih dneh naraste število prepirov, izbruhov nestrpnosti v prometu, nasilnih incidentov, pa tudi obiskov urgence zaradi duševnih težav.
Vročina je povezana z večjo razdražljivostjo, simptomi depresije in agresijo, obenem pa slabša spomin, pozornost in odzivni čas. Raziskave to tudi izmerijo: ko se povprečna temperatura opazneje dvigne, se pogostost medosebnega nasilja poveča za približno štiri odstotke, skupinskega nasiljapa kar za 14 odstotkov.
Dehidracija težave še poslabša
Eden največjih izzivov ob vročini je dehidracija. Ta ne otežuje le uravnavanja telesne temperature, ampak vpliva tudi na delovanje možganov. Že blaga dehidracija lahko okrni zbranost, odločanje in nadzor nad čustvi. Zmedeni, tesnobni ali razdražljivi se lahko počutimo, še preden sploh začutimo žejo.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča redno pitje čez dan, približno kozarec vode na uro oziroma skupno dva do tri litre dnevno, odvisno od starosti, zdravstvenega stanja in telesne dejavnosti. Poleg zadostnega vnosa tekočine strokovnjaki svetujejo tudi hlajenje telesa s hladnimi napitki ali obkladki na vratu, zapestjih in gležnjih, kjer so žile najbliže površini kože.
Tropske noči nas dodatno izčrpajo
Vročinski valovi pogosto prinesejo tako imenovane tropske noči, ko temperatura tudi ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija. Prav takrat telo ne zmore opraviti naravnega procesa okrevanja: med spanjem se telesna temperatura navadno zniža, srce in žile počivajo, organizem pa si opomore od dnevnega napora.
Ko je noč prevroča, je to oteženo, zato se zbudimo utrujeni in bolj občutljivi. Že en sam slabo prespan dan zadošča, da smo bolj nervozni in manj kos vsakdanjemu stresu.
Kdaj je potrebna posebna pozornost
Vročino še posebej težko prenašajo ljudje, ki že imajo katero od duševnih motenj. Več raziskav je pokazalo, da vročina lahko poslabša simptome tesnobe, depresije in shizofrenije, poveča pa se tudi tveganje za samomorilno vedenje.
Previdnost velja tudi pri zdravilih. Nekatera lahko otežijo naravno hlajenje telesa ali povečajo tveganje za dehidracijo. Med njimi so posamezni antidepresivi, stimulansi, antihistaminiki in zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Visoke temperature lahko spremenijo tudi delovanje nekaterih terapij ali povečajo tveganje za neželene učinke, zato se ob kronični terapiji med vročinskim valom držite navodil zdravnika in ne opuščajte zdravil na svojo roko.
