Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) se je skupaj z Univerzo Maribor in Univerzo na Primorskem vključila v Evropsko noč raziskovalcev z naslovom Varni z znanostjo (Safe with science). Profesorji GFML so skupaj z zunanjimi sodelavci dijakom pripravili zanimive teme. Govora je bilo o participativni vlogi mladih pri vzgoji in izobraževanju (dr. Mateja Marovič), vplivih svetlobe na človeka in druge žive organizme (dr. Marija Meznarič), skrivnostih nočnega neba (dr. Simon Ülen, Bojan Jandrašič), pomenu športne diagnostike za varen šport (dr. Samo Rauter, dr. Saša Vrbnjak), sintezi in značilnostih nanomaterialov (dr. Olivija Plohl), lastnostih in uporabi plastičnih izdelkov (dr. Jasmina Filipič Pušnik), taborskem gibanju (dr. Miran Puconja), vzgoji preko umetniške izkušnje (dr. Petra Štirn Janota, Jure Markota), izjemnosti in povprečnosti v izobraževanju (dr. Tadej Pirc) in varni uporabi e-okolja pri učenju jezika (dr. Polonca Šek Mertük), dijakom pa je bil na voljo tudi EU kotiček, ki je ponujal aktualne informacije o tem kako postati raziskovalec (Europe Direct Pomurje).

Vpliv svetlobe na človeka

Izmed vseh zanimivih predavanj izdvajamo izvajanje dr. Marije Meznarič, profesorice biologije na GFML), ki je govorila o vplivih svetlobe na človeka in druge organizme. »Ste danes že bili kaj na soncu? V kolikor je vaš odgovor ne, je smiselno, da to čim prej naredite. Naravni vir sončne svetlobe namreč potrebujejo številni živi organizmi, tudi človek. Rastline potrebujejo svetlobo za sintezo sladkorjev. Od dolžine dneva je odvisno kdaj bo krompir začel tvoriti gomolje in kdaj bo določena rastlina zacvetela. Kratek dan in nizke temperature pri rastlini sprožijo fiziološke procese staranja - rumenenja in odpadanja listov. Pri živalih dolžina dneva vpliva na selitev, čas razmnoževanja, hibernacijo - zimsko spanje. Tudi iskanje plena je pogosto povezano s svetlobo,« je v uvodu dejala dr. Meznaričeva, ki je poudarila, da ima svetloba velik vpliv tudi na človeka. »Ko se zjutraj prebujamo, se nam pod vplivom svetlobe v krvi dvigne raven kortizola – stresnega hormona, ki nam poveča celično presnovo.

##IMAGE-885364##

Namesto glasne zvočne budilke, lahko pri prebujenju uporabimo budilko z belo svetlobo, ki spodbudi nastajanje kortizola. Sončna svetloba ima za človeka številne prednosti pred umetno svetlobo, saj omogoči v koži nastajanje D vitamina, vpliva na absorbcijo kalcija v črevesju in na kostno gostoto. Sonce močno izboljša delovanje imunskega sistema in deluje antimikrobno. Določene študije celo nakazujejo učinek na rast in višino otrok. Svetloba vplivana sintezo melatonina – spalnega hormona, ki nato v nočnem času vpliva na dolžino in kvaliteto spanja. Sončna svetloba pri človeku vpliva tudi na sintezo spolnih hormonov.« Povedala je, da imajo ljudje, ki so dnevno vsaj pol ure na sončni svetlobi, veliko manj avtoimunskih obolenj, sicer pa, kot je nadaljevala, svetloba pri človeku vpliva tudi na čustveno razpoloženje. »Pod vplivom svetlobe se sproščajo endorfini. Sonce zagotavlja tvorbo serotonina, ki nam zagotavlja občutek zadovoljstva. Kombinacija svežega zraka in naravne sončne svetlobe je naravno zdravilo za depresivna obolenja. Na dopustu se odlično obnese kombinacija sončne svetlobe, ki pregreje telo, in nato skok v hladno morsko vodo, ki ohladi pregreto telo in hkrati pospeši krvni obtok,« je povedala.

##IMAGE-885363##

Izmensko delo škodljivo vpliva na telo

Med primeri je posebej izpostavila izmensko delo, ki zelo škodljivo deluje na telo. Najbolj nevarno je delo, kjer je prvi teden dopoldanska izmena, drugi popoldanska, tretji pa nočna izmena. Če je izmensko delo že potrebno, bi bilo veliko bolj prijazno za telo tritedensko enako izmensko delo in šele nato menjava. Pri nočnem delu se namreč zmanjša izločanje melatonina, zato smo deležni manj spanja in manj regeneracije celic. Poveča se število nezgod pri delu in na poti domov. Pri ženskah se poveča obolelost za rakom dojke in jajčnikov, pri moških pa prostate in sečnega mehurja. Izmenski delavci imajo pogosto povečan holesterol, pojavi se debelost in diabetes tipa 2,« še meni dr. Meznaričeva.