Smučišča pred novo sezono: kaj se bo podražilo?
Dnevna smučarska vozovnica bo stala do 49 evrov, upravljavci pa kljub višjim stroškom ne morejo v celoti prenesti podražitev na obiskovalce. Prihodnost vidijo v celoletnem turizmu, povečuje se zanimanje za kolesarjenje in pohodništvo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenski upravljavci smučišč se pripravljajo na novo zimsko sezono, ki bo tudi letos močno odvisna od vremena. V GZS – Zbornici gorskih centrov kljub vse izrazitejšim podnebnim spremembam pričakujejo dobro sezono. Če bodo temperature dovolj nizke za izdelavo tehničnega snega, bi lahko nekateri centri prve smučarje sprejeli že konec novembra ali v začetku decembra.
»V sredini novembra pričakujemo hladno obdobje, v katerem bomo pripravili večje količine tehničnega snega, tako da pričakujemo odprtje nekaterih smučišč že zadnje dni novembra ali v začetku decembra,« napoveduje Ernest Kovač, sekretar GZS – Zbornice gorskih centrov.
Upravljavci ne stavijo več samo na smučanje. Vse pomembnejši postajajo pohodništvo, kolesarjenje in druge dejavnosti, s katerimi obiskovalce privabljajo tudi v mesecih brez snega. Naložbe zato usmerjajo v infrastrukturo in ponudbo, ki omogočata delovanje skozi vse leto.
Dnevna vozovnica do 49 evrov
Za odraslo dnevno smučarsko vozovnico bo treba v prihajajoči sezoni odšteti od 20 do 49 evrov. Cene se bodo v povprečju zvišale za tri do pet odstotkov, razlike med posameznimi centri pa bodo precejšnje. Smučarjem je na voljo tudi vseslovenska smučarska vozovnica, ki velja na vseh slovenskih smučiščih razen na Voglu.
Toda podražitve ne sledijo v celoti rasti stroškov. »S trenutnim dvigom cen ne moremo pokriti dviga stroškov obratovanja,« opozarja Kovač.
Upravljavci se spopadajo z višjimi stroški električne energije in omrežnine, goriva, dela, vzdrževanja ter naložb. Cen ne morejo neomejeno zviševati, saj morajo upoštevati kupno moč obiskovalcev in konkurenco tujih smučarskih središč. Del prihodkov ustvarjajo tudi z gostinstvom, nastanitvami in drugimi storitvami.
Pomembno je tudi število dni, ko lahko smučišča obratujejo. Daljša sezona pomeni več priložnosti za prodajo vozovnic, vendar samo, če je obisk dovolj velik, da pokrije stroške. To je poseben izziv za manjše centre, ki imajo omejeno število prog in naprav ter so močno odvisni od lokalnega obiska.
Tehnično zasneževanje postaja vse pomembnejše
V Sloveniji je 61 smučišč z obratovalnim dovoljenjem, vendar jih v posamezni sezoni obratuje približno 30 do 40. Med njimi so tudi manjša smučišča z eno vlečnico, ki jih upravljajo klubi in društva ter otrokom in začetnikom omogočajo prve smučarske izkušnje blizu doma.
Skupni izziv upravljavcev je zagotoviti dovolj snega za čim daljšo sezono. Lani so po Kovačevih besedah zgradili deset novih žičnic, letos pa je večji poudarek na infrastrukturi za tehnično zasneževanje.
Ta ob ustreznih temperaturah omogoča pripravo prog tudi pred večjimi naravnimi snežnimi padavinami, vendar ne odpravlja vremenske odvisnosti. Zasneževanje zahteva ustrezne temperature, vodo in energijo ter dodatne naložbe. Če bo hladno obdobje dovolj dolgo, bi lahko upravljavci proge pripravili že pred začetkom decembra.
Več kot 14 milijonov prevozov v eni sezoni
Podatki za sezono 2025/2026 kažejo, da se obisk slovenskih gorskih centrov povečuje, vendar se trendi razlikujejo glede na dejavnost. Po podatkih zbornice se je skupno število obiskovalcev v primerjavi s prejšnjo sezono povečalo za 3,26 odstotka, na približno 1,35 milijona. Število smučarjev je naraslo za skoraj šest odstotkov, število kolesarjev pa za približno 16 odstotkov. Nasprotno je bilo drugih obiskovalcev manj, in sicer za 5,63 odstotka.
Žičniške naprave so v sezoni opravile več kot 14 milijonov prevozov potnikov, približno 47.500 več kot sezono prej. Skupno število prevozov se je tako povečalo za 0,34 odstotka.
Pri teh številkah je treba razlikovati med obiskovalci in prevozi. Isti obiskovalec se lahko z žičnico pelje večkrat, zato število prevozov ne pomeni tudi toliko različnih ljudi. Podatki kljub temu kažejo, da gorski centri privabljajo različne skupine gostov in da je kolesarjenje vse pomembnejši del njihove ponudbe.
Poletni obisk se je povečal za 17 odstotkov
Poletna sezona postaja pomemben vir prihodkov. V letošnjem poletju je obratovalo 14 centrov, njihov obisk pa je bil po podatkih zbornice v povprečju za 17 odstotkov večji.
Podatki Ministrstva za infrastrukturo kažejo, da so žičniške naprave v poletni sezoni 2024 prepeljale 638.175 potnikov in opravile 1.315.551 prevozov. Za primerjavo: poleti 2019 je bilo prepeljanih 925.841 potnikov, v pandemičnem letu 2020 pa 338.065. Številke kažejo, kako močno se lahko obisk spreminja zaradi zunanjih okoliščin, obenem pa potrjujejo pomen poletne ponudbe.
»Vsi večji centri so v fazi prestrukturiranja v celoletne destinacije. Tudi vse investicije so planirane v tej smeri,« poudarja Kovač.
V nekaterih centrih je poletni obisk že skoraj primerljiv z zimskim. Med njimi so Vogel, Velika planina in Straža Bled. Na Vogel prihajajo tudi številni pohodniki in drugi obiskovalci gorskega sveta, kolesarske proge in druge dejavnosti pa omogočajo uporabo infrastrukture tudi brez snega.
Približno 250 žičniških naprav
Slovenija ima po podatkih iz prejšnjega članka približno 250 žičniških naprav, katerih povprečna starost je okoli 30 let. Njihovo vzdrževanje in zagotavljanje varnosti sta pomemben strošek za upravljavce.
»Zavedati se moramo, da imamo pri nas v nekem trenutku v zraku toliko potnikov, kot jih je v sodobnem potniškem letalu,« je v prejšnjem pogovoru opozoril Kovač. Po njegovih navedbah je lahko v zraku hkrati od 400 do 500 ljudi.
Redni pregledi in vzdrževanje so zato nujni ne glede na letni čas. Žičniške naprave pozimi prevažajo smučarje, poleti pa pohodnike in kolesarje. Njihova posodobitev je pomembna tako za varnost kot za zanesljivost obratovanja in konkurenčnost centrov. Starost naprave sama po sebi še ne pomeni, da je nevarna, povečuje pa pomen rednega vzdrževanja in pravočasnih naložb.
Krvavec obratoval 142 dni
Kako pomembno je število obratovalnih dni, kaže primer Krvavca. Tam so zimsko sezono 2025/2026 končali 22. aprila, naprave pa so obratovale skupno 142 dni. Daljša sezona omogoča več prihodkov od prodaje vozovnic in spremljevalnih storitev, vendar le, če obisk upraviči stroške.
Primerjava med centri zato ni odvisna samo od števila obiskovalcev. Pomembni so tudi dnevi obratovanja, število prevozov, stroški energije in vzdrževanja ter prihodki od gostinske, nastanitvene in druge ponudbe. Smučišče z več obiskovalci ni nujno tudi uspešnejše, če so njegovi stroški bistveno višji.
Prihodnost ni več odvisna samo od snega
Vse večji poletni obisk kaže, da se poslovni model slovenskih smučišč spreminja. Zimska sezona ostaja osrednja, vendar upravljavci z razvojem kolesarskih, pohodniških in drugih dejavnosti zmanjšujejo odvisnost od snežnih razmer. Celoletno delovanje omogoča učinkovitejšo uporabo žičniških naprav, lahko pa prispeva tudi k enakomernejšemu poslovanju.
Izziv ostaja, kako zagotoviti dovolj prihodkov za vzdrževanje in posodabljanje infrastrukture, ne da bi vozovnice postale predrage za domače obiskovalce. Za prihodnost bo zato pomembno, koliko dni bodo naprave dejansko obratovale, koliko smučarjev in drugih gostov bodo privabile ter kolikšen delež prihodkov bodo ustvarile poleti.
Slovenski gorski centri bodo morali združiti zanesljivo zimsko ponudbo, učinkovito tehnično zasneževanje in privlačne poletne dejavnosti. Uspešnost prihodnjih sezon bo tako vse manj odvisna samo od naravnega snega in vse bolj od tega, kako dobro bodo upravljavci znali izkoristiti gorski prostor skozi vse leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
